Zakonska obveznost preživljanja mladoletnih otrok ima prednost pred težavnostjo zaposlitve, ki naj bi toženca fizično izčrpavala. Najmanj dohodek iz samovoljno opuščene zaposlitve, ki ga je toženec prejemal v višini 700,00 EUR, je tako lahko izhodišče za določitev njegove pridobitne zmožnosti.
znižanje preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - prihodki – otroški dodatek
Tožnik je sposoben zagotoviti denarna sredstva v bistveno višjem obsegu, kot jih izkazuje, prihodki toženca pa hkrati ne pomenijo tudi matematičnega znižanja preživninske obveznosti tožnika.
Otroški dodatek pripada preživninskemu upravičencu, razen če so premoženjske razmere preživninskih zavezancev takšne, da ne morejo zagotoviti sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb preživninskega upravičenca.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Tožnik ne čuti več nikakršne čustvene navezanosti na toženko, spoštovanja in razumevanja. Toženki ne zaupa, hkrati pa med njima ni več skupnosti življenja, saj že sedem mesecev ne živita več skupaj. Takšno tožnikovo doživljanje razmerja s toženko izpolnjuje pravni standard „nevzdržnosti zakonske zveze“.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.
ZD člen 213, 213/4, 213/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave – izločitev iz zapuščine – skupno premoženje zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine
Stranka, ki ne vloži tožbe v roku, določenem v sklepu o napotitvi na pravdo, ni prekludirana za uveljavljanje svojih pravic. Če ne vloži tožbe v roku, zapuščinsko sodišče nadaljuje postopek ne glede na zahtevke, glede katerih jo je napotilo na pravdo, lahko pa stranke v tem primeru še po koncu zapuščinskega postopka sprožijo pravdo.
Sodišče je ugotovilo obseg zapuščine, dejstvo, da so se ostali dediči dedovanju odpovedali, da pa se pritožnik dedovanju po zapustniku ni odpovedal, zato ga je pravilno in zakonito razglasilo za (edinega) dediča do celotne zapuščine
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – upoštevanje stanovanjskih in drugih stroškov
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo le plače v višini 620,00 EUR neto, ki naj bi jo toženec po lastnih zatrjevanjih prejemal kot direktor v svojem podjetju, saj številni indici, ki jih je prvostopenjsko sodišče ustrezno ovrednotilo, kažejo na bistveno višje prihodke, in sicer 2.000,00 EUR neto mesečno.
vpis spremembe družbene pogodbe - prekinitev postopka - spor o dejstvih - nadomestni sklep
Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.
renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščine
Uveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
Iz spisa se morajo izločiti dokazi, za katere je ugotovljeno, da so bili pridobljeni z kršitvijo z Ustavo RS določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, da se ti dokazi ne nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanja, ampak na kaznivo dejanja za katerega je bil zoper obtoženca s sklepom pravnomočno ustavljen postopek zaradi zastaranja. Ti dokazi ne smejo biti uporabljeni kot dokaz.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrženje predloga – prekinitev postopka - odločitev Ustavnega sodišča - nadaljevanje prekinjenega postopka - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Tožena stranka je podala predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kar pomeni, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prepoznega predloga ni pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078326
ZPP člen 212, 214, 214/2, 452.
ugovor zoper sklep o izvršbi – neprerekana dejstva – zaslišanje strank – odločitev na podlagi listinskih dokazov – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Pravdna stranka mora izvedbo naroka sama izrecno zahtevati, in to že vnaprej, v svojih pisnih vlogah. Morebitni dokazni predlog za zaslišanje strank še ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodi.
Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi.
Do razdrtja prodajne pogodbe na podlagi zakona po prvem odstavku 490. člena OZ pride le v primerih popolne evikcije in ne zgolj začasnega odvzema vozila. S tem je prodajalec varovan, saj se kupec v primeru, da dobi vozilo vrnjeno, ne more sklicevati na razdrtje pogodbe po samem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075522
OZ člen 179.
odškodnina – duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedensko mnenje - pravno in dejansko vprašanje
Vprašanje upravičenosti do odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravne narave in nanj „odgovarja“ le sodišče (ne pa izvedenec). Zgolj okoliščini, da tožnika vidne posledice poškodbe motijo in njegovo vztrajanje na tem, da je zaradi tega skažen, za prisojo odškodnine ne zadoščata.
V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže.