odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – intervencija
Nadpovprečna fizična moč, podkrepljena z nezmožnostjo samoobvladovanja kršitelja, ki ga policista, kljub uporabljenemu strokovnemu prijemu nista mogla obvladati ter dejstvo, da sta bila policista dolžna ukrepati, nudijo podlago za zaključek, da vsebujejo elemente povečane nevarnosti.
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni dopustilo izvedbe dokaza z zaslišanjem določenih prič, kot jih je predlagala tožena stranka, pri čemer sodišče odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, vendar pa dokaza ni moglo izvesti, saj priče na narok niso pristopile, pritožbeno pa ni sporno, da njihov izostanek ni bil upravičen, tako da sodišču prve stopnje že iz tega razloga ni bilo potrebno preložiti naroka, če je to potrebno iz upravičenih razlogov.
res iudicata – pravnomočnost – formalna pravnomočnost – materialna pravnomočnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - ne bis in idem
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, ampak odločitev o zahtevku, čeprav se zaveda njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka - upravičen vzrok – vročitev tožbe – nadomestna vročitev – zamudna sodba
Vročitev, ki je opravljena po določbi prvega odstavka 140. člena ZPP, učinkuje od dneva, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, ki so našteti v tej določbi, v konkretni zadevi, ko je bilo pisanje vročeno hčerki toženca, in ne od takrat, ko je toženec od nje sodno pošiljko dejansko prejel.
vrnitev v prejšnje stanje – narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - protipravna odtujitev pošte
Protipravna odtujitev pošte zagotovo ne more biti očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čim pa je tako, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za odločitev o predlogu brez razpisa naroka, na katerem se izvede dokazni postopek.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - pogoji za sodno izvršbo - uveljavitev zahtevka zoper družbenika kot pravnega naslednika izbrisane družbe - prekluziven enoletni rok - zastaranje terjatve
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe, temveč njena neuspešnost.
Upnik je svojo terjatev zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe uveljavljal pravočasno že v samem postopku davčne izvršbe.
obseg oprostitve plačila sodnih taks - postopek na prvi stopnji - pritožbeni postopek
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078601
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 37, 38, 39. ODZ člen 963. ZSZ člen 13, 22, 64.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - ustna pogodba - promet z nepremičninami - priposestvovanje - družbena lastnina - nacionalizirana nepremičnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe
Pravilno so uporabljene tedaj veljavne določbe ODZ o veljavnosti ustno sklenjenih darilnih pogodb, če je bila podarjena nepremičnina dejansko izročena.
Za presojo, kdo je pridobil lastninsko pravico na podlagi ZLNDL, ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak – glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno – kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Pogodba je izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank.
Ob ugotovitvi, da je tožnica razumna oseba, ki je sposobna pomagati tudi drugim (gre za ugotovitve, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče na podlagi neposrednega vtisa, ki ga je dobilo ob zaslišanju), je logično prepričljiv zaključek, da je tožnica dolžna ravnati s potrebno skrbnostjo v pravnem prometu. Pritožba zatrjuje, da je bila tožnica prevarana, pri prevari pa opravičljivost zmote ni odločilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu –zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – plačilo zavarovalnine – cesija – zakonska subrogacija
S plačilom toženkinega dolga banki je prišlo do subrogacije, tožeča stranka je že na podlagi samega zakona vstopila v pravice in obveznosti banke do toženke, saj gre za institut zakonske subrogacije.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
V primeru zdravniške napake, torej delu, ki ni v skladu z merili, ki jih predpisuje 45. člen ZZDej, je protipravnost v kršitvi zdravniške doktrine, kodeksa medicinske deontologije oziroma drugih strokovnih in etičnih kodeksov in sodna praksa doslej od tega stališča (ki pa odstopa od mnenja nekaterih teoretikov), zaradi katerega se posledično odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, praktično ni odstopala.
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
ZD člen 26, 28. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – izračun nujnega deleža – obračunska vrednost zapuščine – predujem za izvedenca – sklep presenečenja – pravica do izjave
Ker je šele z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje razkrilo, da bi pritožnika morala založiti za predujem za izvedenca in kakšne posledice ima (ne)založitev predujma, gre za sklep presenečenja, ki predstavlja kršitev ustavne pravice pritožnikov in pravice do izjave.
Pritožnica je s tem, ko ji je bil kot ločitveni upnici predlog upravitelja o prodaji dan v mnenje, dobila tudi možnost, da v mnenju navede tista relevantna dejstva, ki so jo vodila k negativnemu mnenju. Imela je možnost, da dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navede že v svojem odklonilnem mnenju, ker pa tega ni storila, je z njihovim uveljavljanjem v pritožbi prekludirana.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - odklonitev prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 231, 231-3, 232, 232/1, 233/3.
predlog za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - obstoj insolventnosti
Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.