V poglavju VI B tč. 15a Seznama, ki določa, za katera stanja je določena telesna okvara in po kakšni višini, je določena telesna okvara v višini 30 % do 40 %, v primeru hujših kontraktur štirih prstov ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov, po teži oziroma ohranjenosti globalne funkcije roke in sicer na eni roki, če pa gre za hujše kontrakture štirih ali petih prstov na vsaki roki pa za telesno okvaro v višini 50 % do 70 %. Takšno stanje pri tožniku ni podano. Na levi roki ima tožnik prizadete tri prste in na desni enega. Na podlagi takšnega stanja pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po VI B tč. 15a, niti drugih telesnih okvar, zaradi okvare femoralnega živca, posledic opeklin in večih črevesnih resekcij, ker v Seznamu ta stanja niso opredeljena kot telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za najmanj 50 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Stališče sodišča prve stopnje, da zato ker je storilec za prekršek izvedel šele več kot 6 mesecev od dneva storitve prekrška postopek o prekršku zoper storilca ni več dopusten, je pravno zmotno. Res je, da je bila z novelo ZP-1H glede zastaranja pregona spremenjena določba prvega odstavka 42. člena tako, da postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. Vendar pa taka sprememba zakonske določbe ne pomeni, da v vsakem primeru, ko storilec ni seznanjen s prekrškom znotraj 30 dnevnega roka od storitve prekrška, postopek o prekršku zoper njega ni več dopusten. Glede na določbo tretjega odstavka 42. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku, v obravnavanem primeru torej, glede na določbo prvega odstavka 42. člena ZP-1, po preteku štirih let.
zavarovanje s predhodno odredbo - postopek zavarovanja terjatev - predhodna odredba
Pogoja za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja upnikove terjatve iz prvega in drugega odstavka 257. člena ZIZ sta, da je podlaga upnikove denarne terjatve, ki še ni izvršljiva, odločba domačega sodišča ali drugega organa (pod določenimi pogoji tudi poravnava) in da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Sklep o izvršbi, ki se glasi na denarno terjatev glede priznane glavnice in zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posamezne terjatve dalje do plačila, predstavlja odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva in kot taka predstavlja enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe po določbi prvega odstavka 257. člena ZIZ za zavarovanje denarne terjatve, ki izhaja iz njih. Izkazana je tudi verjetnost obstoja nevarnosti, da bo brez izdane predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ima tožena stranka velike težave pri poslovanju in je prezadolžena. Zato je predlagana predhodna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve s prepovedjo organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo, utemeljena.
Upoštevaje dejstvo, da upravitelj ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti kamnolomov, je povsem sprejemljiva njegova odločitev, da je predlagal izdelavo dopolnilne cenitve za razdelitev premoženja med posamezne ločitvene upnike. Predhodno ustno komuniciranje samo z nekaterimi od upnikov, med katere je treba premoženje razdeliti in naročilo cenitve še pred odobritvijo plačila stroškov za cenitev, pa ne pomenijo netransparentnega ravnanja in neenakopravnega obravnavanja upnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik tovornjaka) po vožnji, ki jo je opravil, delodajalcu oziroma odgovorni osebi ni prijavil poškodbe zgornjega desnega dela kabine tovornjaka in je zaradi tega nastala škoda, ker vozilo ni bilo popravljeno v času, ko se je nahajalo na rednem servisu, temveč ga je tožena stranka morala ponovno odpeljati na servis in je v tem času vozilo stalo. Opustitev obveščanja delodajalca o poškodbi vozila in posledice te opustitve je v celoti možno subsumirati pod abstraktni opis hujše kršitve določila iz pogodbe o zaposlitvi, po katerem je med hujše kršitve (pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) šteje opustitev prijave poškodbe oziroma okvare delovnega sredstva odgovornemu delavcu oziroma službi, če je zaradi te opustitve nastala škoda. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
V primeru zdravniške napake, torej delu, ki ni v skladu z merili, ki jih predpisuje 45. člen ZZDej, je protipravnost v kršitvi zdravniške doktrine, kodeksa medicinske deontologije oziroma drugih strokovnih in etičnih kodeksov in sodna praksa doslej od tega stališča (ki pa odstopa od mnenja nekaterih teoretikov), zaradi katerega se posledično odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, praktično ni odstopala.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 231, 231-3, 232, 232/1, 233/3.
predlog za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - obstoj insolventnosti
Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079097
SPZ člen 9. ZTLR člen 4, 4/2. ZPP člen 350, 350/3, 357.
izbrisna tožba – večkratno razpolaganje z nepremičnino – prenos lastninske pravice – izročitev nepremičnine v posest – dobrovernost drugega pridobitelja – primarni tožbeni zahtevek – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnica razpolaga tako z veljavnim zavezovalnim, kot tudi veljavnim razpolagalnim pravnim poslom za obravnavano stanovanje, zato so nanjo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa v razmerju do prodajalke že prešla lastninskopravna upravičenja. Prodajalkino nadaljnje razpolaganje z lastninsko pravico na stanovanju ni več moglo biti pravno učinkovito, saj ni bila več lastnica stanovanja in ni imela več možnosti razpolagati z lastninsko pravico na njem. Njeno pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi stanovanja bi lahko nadomestila zgolj dobra vera novega pridobitelja. Če pa je ta vedel, da je bil razpolagalni posel med prodajalcem in pridobiteljem že opravljen (nedobroverena oseba), je začel zoper njega prenos lastninske pravice učinkovati že pred vknjižbo, in sicer takrat, ko je izvedel za razpolaganje.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka - upravičen vzrok – vročitev tožbe – nadomestna vročitev – zamudna sodba
Vročitev, ki je opravljena po določbi prvega odstavka 140. člena ZPP, učinkuje od dneva, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, ki so našteti v tej določbi, v konkretni zadevi, ko je bilo pisanje vročeno hčerki toženca, in ne od takrat, ko je toženec od nje sodno pošiljko dejansko prejel.
vrnitev v prejšnje stanje – narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - protipravna odtujitev pošte
Protipravna odtujitev pošte zagotovo ne more biti očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čim pa je tako, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za odločitev o predlogu brez razpisa naroka, na katerem se izvede dokazni postopek.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079140
ZPP člen 7, 212.
višina terjatve – trditveno in dokazno breme – obresti
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže obstoj višine terjatve, ob tem, da bi morala tožeča stranka tudi opredeljeno navesti, na kakšen način je upoštevala plačilo dolga s strani glavne dolžnice, ne pa da se je le sklicevala na priložene transakcije in izračune obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - pogoji za sodno izvršbo - uveljavitev zahtevka zoper družbenika kot pravnega naslednika izbrisane družbe - prekluziven enoletni rok - zastaranje terjatve
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe, temveč njena neuspešnost.
Upnik je svojo terjatev zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe uveljavljal pravočasno že v samem postopku davčne izvršbe.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079067
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1. SZ člen 6, 56, 57. ZZZDR člen 12. SZ-1 člen 109, 110.
najemna pogodba – izselitev bivšega imetnika stanovanjske pravice – pravica uporabnika stanovanja po izselitvi najemnika – obstoj zunajzakonske skupnosti – zastaranje – ugovor zastaranja
Tako v času sklenitve najemne pogodbe leta 1993 kot v času izselitve najemnika v aprilu 2001 je veljal SZ, ki je v primerih prenehanja zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti in smrti najemnika varoval vse tiste upravičence (uporabnike oziroma družinske člane) iz najemne pogodbe, ki so v stanovanju po izselitvi (smrti) najemnika ostali ter jim torej nudil ustrezno najemno varstvo tudi po prenehanju najemnega razmerja z najemnikom, ki se je iz stanovanja izselil oziroma je umrl. Takšno varstvo zagotavljata tudi 109. in 110. člen SZ-1.
Ugovor zastaranja je res materialnopravne narave, vendar pa mora stranka navesti potrebno dejansko podlago do konca prvega naroka.
obseg oprostitve plačila sodnih taks - postopek na prvi stopnji - pritožbeni postopek
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.
ugovor po izteku roka – prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi – ukrepi po ZPND - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - začetek teka roka - veljavnosti izvršilnega naslova
Ukrepi po ZPND so dejansko časovno omejeni, vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. Rok trajanja ukrepa je potrebno šteti od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.