zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek škode - objektivni zastaralni rok
Zastaranje se pretrga tudi s prijavo terjatve v stečajnem postopku, vendar pa tožeča stranka terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku ni prijavila.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco in kljub temu, da se je pravdni postopek pričel pred priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka, je bilo treba tožbo v tem delu zavreči.
neupravičeno zaplenjeno premoženje na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb - ločevanje med zahtevkom po ZIKS in zahtevkom po ZDen
Podlaga za vračanje premoženja je bodisi v določbah ZDen ali pa v razveljavitvi povojnih obsodilnih kazenskih sodb, na podlagi katerih je bila odrejena zaplemba premoženja. Vračanje premoženja na osnovi ZDen je praviloma rezervirano za upravne postopke, razen v primerih iz člena 5 ZDen. Nasprotno pa o vračanju neupravičeno zaplenjenega premoženja na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb odločajo sodišča. V danem primeru so trditve tožnikov o podlagi za vračanje v tem primeru res skope in celo nepopolne, vendar pa le ni mogoče prezreti, da so se v predlogu sklicevali tudi na podan predlog za vrnitev obravnavanih nepremičnin na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici z dne 11. 7. 1996, ki ga je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi vpogledalo. Do tega dokaza se ni opredelilo, čeprav iz tega predloga izhaja, da se tožniki sklicujejo ravno na razveljavitev kazenske obsodilne sodbe, s katero je bila odrejena zaplemba premoženja. Na osnovi tega bi lahko sodišče prve stopnje sklepalo, da je podlaga za vrnitev premoženja bila v določbah ZIKS (tudi sicer bi v okviru materialnoprocesnega vodstva lahko tožnike v tej smeri pozvalo k dopolnitvi trditvenega gradiva, v kolikor bi to štelo za potrebno). Glede na specialne določbe člena 145.c ZIKS (ki imajo podlago v določbah novele tega zakona ZIKS-G) sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smelo zaključiti, da pride v poštev v materialnopravnem oziru opiranje na člen 72 ZDen tudi v obravnavni smeri, torej pri obravnavanju odškodninskega zahtevka iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z vrnjenimi nepremičninami. Zato pač sodišče prve stopnje tudi kot upoštevno časovno obdobje ne bi smelo uporabiti že obdobje od uveljavitve ZDen dalje pa do vrnitve premoženja, ampak šele od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja v obravnavanem primeru.
Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki izplačati protivrednost v denarju, če izpolnitev v naravi ne bi bila mogoča in bi šlo za nadomestno izpolnitev, ki bi zapadla šele z ugotovitvijo, da je izročitev lesa z lastnostmi, ki jih tožeča stranka opisuje sedaj v pritožbi, nemogoča.
Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravde pa kljub združitvi ohranijo svojo samostojnost, zato gredo toženi stranki tako stroški, nastali v postopku po tožbi, kot stroški tožene stranke, nastali v postopku po nasprotni tožbi.
Presoji, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki so pomembne za uporabo 6. odstavka 33. člena OZ, je treba upoštevati določbe OZ o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Tudi predpogodba je pogodba, zato ta enako kot druge pogodbe zavezuje pogodbene stranke k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti. Od drugih pogodb je različna le v toliko, da v primeru upoštevnih spremenjenih okoliščin ni potrebno, da bi stranka zahtevala njeno razvezo, temveč do tega pride že na podlagi zakona.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev vložen najpozneje v roku, določnem v nalogu za plačilo te takse.
Umika dokaznega predloga ni mogoče šteti za neetičnega in neupravičenega, saj ni ovire, da bi pravdna stranka kateri koli dokazni predlog umaknila med postopkom.
Razlog, da stranka dokazil o plačilu ni mogla predložiti, ker je odgovorna oseba tožeče stranke na dopustu, ne predstavlja upoštevnega razloga.
286. člena ZPP ni mogoče razlagati v smislu, da je dovolj, če stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dokaze le predlaga. Dokaz mora biti tudi dejansko predložen.
vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacije - upravičeni predlagatelj - lastninjenje na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč
V primeru lastninjenja kmetijskih zemljišč po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (ZSKZ) je večinsko stališče sodne prakse in tudi enotno stališče Višjega sodišča v Kopru, da mora temeljiti vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na ustrezni listini.
V konkretni zadevi gre za specifičen primer, saj je veriga prenosov izkazana že z denacionalizacijsko odločbo, zato bi zemljiškoknjižno sodišče moralo na podlagi sklepa o dedovanju dovoliti predlagani vpis lastninske pravice.
Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
zaznamba spora - varstvo pred prenosom stvarne pravice na nepremičnini med pravdo - učinki zaznambe spora
Za učinkovito varstvo svojega položaja pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na določbo 190. člena ZPP, pač pa se lahko zavaruje z zaznambo spora po členu 79 in naslednjih ZZK-1.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - izvedbena narava zemljiškoknjižnega postopka - vpis hipoteke v višini dolga po sklepu o izvršbi
V zemljiško knjigo se vpiše hipoteka za poplačilo takega dolga, kot je naveden v sklepu o izvršbi. Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Če je terjatev plačana le delno, se hipoteka ne zmanjša.
izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnih družbenikov
Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 118, 118-1, 121, 121/1, 402, 403. ZPP člen 87, 87/3.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - zastopanje upravitelja - dolžnosti upravitelja - udeležba na naroku - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - pooblaščenci
S tem, ko je upravitelj za pristop na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pooblastil osebo, ki je tudi upraviteljica in je opravila strokovni izpit, je svoje dolžnosti ustrezno opravil in jih s svojim dejanjem ni kršil.
ugotovitev neobstoja izločitvene pravice – priznanje izpolitvene pravice s strani stečajnega upravitelja – prerekanje izločitvene pravice s strani upnika – nepravilna napotitev na pravdo – stranka postopka – stroški postopka
Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Določba 3. odstavka 46. člena ZIZ ureja samo opravo izvršbe in je kot taka specialnejša in kasnejša (argument specialnosti v povezavi s časovnim elementom - lex specialis posterior derogat legi generali priori) od določbe 1. odstavka 138. člena ZIZ, ki na splošno ureja vsebino sklepa o izvršbi pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.