odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - lastništvo primernega stanovanja - kasneje nastale okoliščine
Odpovedni razlog je obstajal, saj je bila pri drugem primernem stanovanju – stanovanjski hiši vknjižena lastninska pravica soproga toženke. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga v smislu petega odstavka 103. člena SZ-1, so torej obstajale že pred vložitvijo tožbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079126
ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZD člen 221. ZDen člen 27. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – smrt upravičenca do zaplenjenega premoženja – vrnitev premoženja v zapuščinsko maso – dedovanje zaplenjenega premoženja – zavezanec za vračilo zaplenjenega premoženja
Zaplenjene nepremičnine je potrebno vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene).
ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
rok za odgovor na tožbo – zamuda roka – vložitev pri nepristojnem sodišču – nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca – očitna pomota vložnika
Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem roka ne zavaruje. Strogost ureditve omilita dve izjemi, navedeni v osmem odstavku 112. člena ZPP.
ZIZ člen 41, 41.a, 44, 44/3, 62, 62/2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - sodne počitnice - nujne zadeve
Ker je po splošnih razlagalnih pravilih potrebno izjeme od splošnega pravila tolmačiti ozko, pritožbeno sodišče meni, da med nujne zadeve v smislu 5. točke drugega odstavka 83. člena ZS sodijo le menične tožbe, ne pa tudi zadeve, v katerih je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi menice kot verodostojne listine, saj predloga za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v obravnavani zadevi še ni mogoče šteti kot tožbo, ker sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni bil razveljavljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079095
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179. ZPP člen 188, 243, 254.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – premoženjska škoda – zavrnitev dokaznega predloga – postkomocijski sindrom – poškodba glave – sekundarni strah – izgubljeni zaslužek – vzročna zveza
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - oprostitev plačila predujma - delavec - prenehanje delovnega razmerja pred vložitvijo predloga
Domneva trajnejše nelikvidnosti ni podana že v primeru, ko dolžnik za več kot tri mesece zamuja s prej navedenimi plačili, če se zamuda, kot je to v tem primeru, nanaša le na posameznega (bivšega) delavca in za plačila, ki so zapadla že dalj časa pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074173
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – plačilo nadomestila za uporabo fonogramov
V sporu za plačilo nadomestila za uporabo fonogramov gre za spor iz naslova avtorskih pravic, zato je na prvi stopnji stvarno in krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ugotovitev neobstoja izločitvene pravice – priznanje izpolitvene pravice s strani stečajnega upravitelja – prerekanje izločitvene pravice s strani upnika – nepravilna napotitev na pravdo – stranka postopka – stroški postopka
Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003912
ZKP člen 369, 395. KZ-1 člen 197.
obrazložitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona - storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu
V delu pritožbe, kjer se pritožnik sklicuje na zaključno besedo, ki naj jo pritožbeno sodišče prouči in ji sledi, je pritožba neobrazložena. Po 3. točki prvega odstavka 369. člena ZKP je obrazložitev obvezna sestavina vsake pritožbe. Z aktualno pritožbo pritožnik izpodbija prvostopenjsko sodbo razglašeno in spisano po končani glavni obravnavi, torej tudi po besedi strank. Glede na navedeno je očitno, da z navedbami iz besede strank ni mogoče izpodbijati odločitve sodišča, ki ji je sledila in ki je obrazložena v napadeni pisno izdelani sodbi. V presojo pritožbenih navedb, ki niso obrazložene, se pritožbeno sodišče ni dolžno spuščati.
Na podlagi pravilno ocenjenih dokazov je po prepričanju drugega sodišča prvostopenjsko sodišče zavzelo neomajen sklep, da so bila obdolženčeva ravnanja neposredno povezana z delovnim mestom in delom oškodovanke, ki je obdolženca ves čas tudi sprejemala kot nadrejenega v delovnem procesu. Zato ni moč priznati uspeha pritožniku v zatrjevanju, da pomeni opis predmetnega kaznivega dejanja nedovoljeno širjenje kroga možnih storilcev kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem in prvem odstavku 197. člena KZ-1.
neupravičeno zaplenjeno premoženje na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb - ločevanje med zahtevkom po ZIKS in zahtevkom po ZDen
Podlaga za vračanje premoženja je bodisi v določbah ZDen ali pa v razveljavitvi povojnih obsodilnih kazenskih sodb, na podlagi katerih je bila odrejena zaplemba premoženja. Vračanje premoženja na osnovi ZDen je praviloma rezervirano za upravne postopke, razen v primerih iz člena 5 ZDen. Nasprotno pa o vračanju neupravičeno zaplenjenega premoženja na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb odločajo sodišča. V danem primeru so trditve tožnikov o podlagi za vračanje v tem primeru res skope in celo nepopolne, vendar pa le ni mogoče prezreti, da so se v predlogu sklicevali tudi na podan predlog za vrnitev obravnavanih nepremičnin na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici z dne 11. 7. 1996, ki ga je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi vpogledalo. Do tega dokaza se ni opredelilo, čeprav iz tega predloga izhaja, da se tožniki sklicujejo ravno na razveljavitev kazenske obsodilne sodbe, s katero je bila odrejena zaplemba premoženja. Na osnovi tega bi lahko sodišče prve stopnje sklepalo, da je podlaga za vrnitev premoženja bila v določbah ZIKS (tudi sicer bi v okviru materialnoprocesnega vodstva lahko tožnike v tej smeri pozvalo k dopolnitvi trditvenega gradiva, v kolikor bi to štelo za potrebno). Glede na specialne določbe člena 145.c ZIKS (ki imajo podlago v določbah novele tega zakona ZIKS-G) sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smelo zaključiti, da pride v poštev v materialnopravnem oziru opiranje na člen 72 ZDen tudi v obravnavni smeri, torej pri obravnavanju odškodninskega zahtevka iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z vrnjenimi nepremičninami. Zato pač sodišče prve stopnje tudi kot upoštevno časovno obdobje ne bi smelo uporabiti že obdobje od uveljavitve ZDen dalje pa do vrnitve premoženja, ampak šele od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja v obravnavanem primeru.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 118, 118-1, 121, 121/1, 402, 403. ZPP člen 87, 87/3.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - zastopanje upravitelja - dolžnosti upravitelja - udeležba na naroku - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - pooblaščenci
S tem, ko je upravitelj za pristop na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pooblastil osebo, ki je tudi upraviteljica in je opravila strokovni izpit, je svoje dolžnosti ustrezno opravil in jih s svojim dejanjem ni kršil.
zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek škode - objektivni zastaralni rok
Zastaranje se pretrga tudi s prijavo terjatve v stečajnem postopku, vendar pa tožeča stranka terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku ni prijavila.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco in kljub temu, da se je pravdni postopek pričel pred priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka, je bilo treba tožbo v tem delu zavreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021773
OZ člen 131, 131/1, 956, 956/1. ZPP člen 8.
predpostavke odškodninske odgovornosti - športna vzgoja - skok v višino - odškodninska odgovornost šole in učitelja - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - zavarovanje civilne odgovornosti
V zvezi s pritožbenim stališčem, da je do poškodbe mladoletnega tožnika prišlo med poukom pri uri telesne vzgoje, ko je tožnik skakal v višino po nalogu učitelja, zaradi česar naj bi bil tožnik nedvomno upravičen do pravične odškodnine, sodišče druge stopnje pripominja, da v postopku na prvi stopnji ni bilo ugotovljene nobene opustitve učitelja pri skrbi za varno izvajanje odrejene športne aktivnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074698
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 51, 51/1.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – pogoji za odločitev brez naroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sklenitev prodajne pogodbe - obličnost - dokazovanje
V obravnavanem primeru je tožena stranka izvedbo naroka izrecno zahtevala, zahtevo pa utemeljila s predlogom po zaslišanju prič. Izdaja sodne odločbe brez naroka že iz tega razloga ni bila upravičena.
Za sklepanje prodajnih pogodb za premičnine posebna oblika ni predpisana. Ustna sklenitev (po telefonu) je tako običajen in dopusten način sklenitve. Obstoja takšne pogodbe pa praviloma ni mogoče dokazati zgolj z listinskimi dokazi, saj le-ti navadno niti ne obstajajo. Tudi v obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadostujejo za odločitev o spornem dejanskem stanju (torej o vprašanju, ali je pogodba bila sklenjena).
Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.