CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078625
ZPP člen 318. ZASP člen 156.
javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa - zamudna sodba - priznanje trditev
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti zamudne sodbe so lahko relevantne le dejanske trditve, ki jih vsebuje tožba. Če jim toženec ne nasprotuje, jih sodišče mora upoštevati kot podlago za svojo odločitev, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
Ni povsem nemogoče, da bi isti izvajalec imel na isti dan dva koncerta. Prav tako ni nemogoče, da bi bila vstopnina in udeležba na obeh prireditvah različna. Potemtakem ni res, da je tožba v tem delu nesklepčna, saj dejstva, ki jih je navedel tožnik, vodijo do zahtevane pravne posledice, torej obveznosti plačila nadomestila za uporabo avtorsko varovane glasbe.
najem poslovnih prostorov – izpraznitev poslovnih prostorov – krivdni razlog – neplačevanje najemnine – rok za izpraznitev – ničnost pogodbenega določila
Ker je bila toženka kljub prejetim opominom več kot dva meseca v zamudi s plačilom najemnine, je bil izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje ga je neutemeljeno razveljavilo v delu, ko je določil 8-dnevni rok za izpraznitev prostorov.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore
Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - oprostitev plačila predujma - delavec - prenehanje delovnega razmerja pred vložitvijo predloga
Domneva trajnejše nelikvidnosti ni podana že v primeru, ko dolžnik za več kot tri mesece zamuja s prej navedenimi plačili, če se zamuda, kot je to v tem primeru, nanaša le na posameznega (bivšega) delavca in za plačila, ki so zapadla že dalj časa pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074173
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – plačilo nadomestila za uporabo fonogramov
V sporu za plačilo nadomestila za uporabo fonogramov gre za spor iz naslova avtorskih pravic, zato je na prvi stopnji stvarno in krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074192
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3100.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – vzročna zveza – škodni dogodek kot sprožilni moment – stanje pred škodnim dogodkom – odvetniška nagrada
Upoštevajo se tudi težave bolezenskega značaja, ki jih pred škodnim dogodkom ni bilo, če poškodba predstavlja sprožilni moment, vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Dejstvo, da odvetnica toženke ni vlagala pripravljalnih vlog, ne nudi podlage, da se ne prizna nagrada za postopek.
poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
Ker ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, je glede dopustnosti predložitve fotokopije potrebno uporabiti 431. člen ZPP. Ta pa predpisuje, da mora biti verodostojna listina priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Temu sledi tudi sodna praksa in velja tudi za menico.
Podlaga za uveljavitev odškodninskega zahtevka zoper toženca zaradi kršitve najemne pogodbe so lahko le poškodbe, ki presegajo (pogodbeno dogovorjeno) normalno rabo nepremičnine.
delni umik tožbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi – razveljavitev plačilnega naloga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – nerazumljiv izrek
Kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč preneha veljati šele, ko ga sodišče v pravdnem postopku razveljavi. V nasprotnem primeru velja poleg izrečene sodbe o tožbenem zahtevku, kar pomeni, da je bilo o isti stvari odločeno dvakrat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079113
ZPP člen 78, 79, 260, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22.
pravdna sposobnost – zakoniti zastopnik – zaslišanje strank – povračilo škode – nepremoženjska škoda
Pravdno nesposobno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja vsa pravdna dejanja. Tudi dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se namesto stranke zasliši njen zakoniti zastopnik.
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
predpogodba – alternativne obveznosti – sočasna izpolnitev – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – zahtevek na sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
O alternativni obveznosti govorimo kadar ima kakšna obveznost dva ali več predmetov. V obravnavani zadevi pa je obveznost toženih strank odkupiti poslovni delež tožeče stranke v družbi K. d.o.o.. Res je sicer, da bi toženi stranki svojo obveznost izpolnili tudi tako, da bi našli tretjo osebo kot kupca tega poslovnega deleža, vendar gre kljub temu le za en predmet izpolnitve.
V dvostranskih pogodbah nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev.
Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo, ker mora biti Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar sodba ne more nadomestiti pogodbe. Navedena oblika je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe. Le-ta pa je lahko predpisana zaradi varstva interesov pogodbenih strank ali/in zaradi varstva širših (javnih) interesov. Sodba izdana v pravdnem postopku, katere izrek nadomešča pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, zagotavlja oboje, zato ni nobenega dvoma, da lahko sodba nadomešča pogodbo, ki bi sicer morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.