Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča (14. člen ZPP). V konkretnem primeru (ki obravnava isto dejansko stanje, kot je bilo obravnavano v omenjeni kazenski zadevi) je zato sodišče prve stopnje vezano na omenjeno pravnomočno kazensko sodbo - tako glede vrste in vrednosti ukradenih stvari, upoštevaje ob tem, da je kvalifikatorni znak te sodbe tudi v tem, da je znašala vrednost ukradenih stvari najmanj 50.000,00 EUR, torej več kot znaša v konkretnem primeru zavarovalna vsota (40.000,00 EUR) iz naslova zavarovalne police, s katero je tožeča stranka pri toženi stranki zavarovala nevarnost vloma in ropa v zlatarni D. d.o.o.
URS člen 23. ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – tek rokov – nova dejstva – pravica do sodnega varstva
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začne teči tedaj, ko stranka zve za ta dejstva. To, kdaj sta pritožnik in njegov pooblaščenec prejela prepis zvočnega posnetka, na trenutek, ko sta za dejstva zvedela in jih zato tudi mogla navesti, ne vpliva. Za nova dejstva sta zvedela, ko sta slišala izpoved na naroku za glavno obravnavo.
hišna preiskava – prikriti preiskovalni ukrepi – neogibnost ukrepa – utemeljeni razlogi za sum
Bistvo sodne kontrole pri odrejanju hišne preiskave je v tem, da sodnik, ko odloča o takšnem predlogu, pregleda vse priloženo dokazno gradivo in preizkusi ali so izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za hišno preiskavo, zahteva po obrazloženosti odredbe pa omogoča preizkus sodnikove presoje o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Zato ni dovolj, da se preiskovalni sodnik sklicuje na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, pač pa mora v odredbi navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za izvrševanje očitanega kaznivega dejanja, utemeljiti pa mora tudi neogibno potrebnost zbiranja dokazov na takšen način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086182
KZ člen 96, 96/2. KZ-1 člen 75, 75/2.
odvzem premoženjske koristi – zavrženje predloga za obročno plačilo – rok za plačilo – splošni paricijski rok – najdaljši rok za plačilo – prepozen predlog za obročno plačilo – zavrnitev pritožbe
KZ ne omogoča sodišču, da bi po poteku dveletnega roka, ki je določen kot skrajni rok za plačilo protipravno pridobljene premoženjske koristi, odločalo o obročnem plačilu premoženjske koristi, zato je bil obsojenčev predlog, vložen po poteku dveletnega roka, pravilno zavržen kot prepozen.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Že dejstvo, da je tožnik sprejel obveznost v taki višini, kot sam navaja – 2 milijona EUR, ne vodi k sklepu, da ne zmore plačati 33 EUR sodne takse. Sicer pa je sodišče prve stopnje ob tem ugotovilo, da prejema približno 3606 EUR mesečnega dohodka, to pa na podlagi podatkov, ki jih je sam navedel v prošnji za oprostitev plačila taks.
S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 17. 2. 2016 je bil začet stečajni postopek nad tožencem. Istega dne je bil objavljen tudi oklic o začetku tega postopka, zato so 17. 2. 2016 nastopile pravne posledice stečajnega postopka. V 4. točki 1. odstavka 205. člena ZPP je določeno, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, odločbo lahko izda le, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP). Ker je prvostopno sodišče zamudno sodbo izdalo 8. 3. 2016, ko so že nastale pravne posledice stečajnega postopka, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 207. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče zamudno sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje novo sojenje.
formalne predpostavke za vpis - dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - (ne)vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri določenem vpisu ugotoviti ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi žrtvi nasilja - skupno gospodinjstvo
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju zakonske dikcije mnenja, da bi bila odločitev sodišča eventualno pravilna, v kolikor bi bilo ugotovljeno, da sta udeleženca živela v skupnem gospodinjstvu, vendar pa se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem sploh ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da instituta prepustitve stanovanja ni moč ožiti z izgovorom, da so žrtve nasilja iz stanovanja odšle, ter jim zato stanovanja ni mogoče prepustiti, vendar v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni ocenilo, da je predlagateljica skupno bivališče udeležencev zapustila septembra 2015 ter je predlog za prepustitev stanovanja vložila 10. 6. 2016.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot vodja izmene, je s tem, ko je spornega dne zapustil določeno območje, opustil svojo temeljno delovno obveznost in konkretno ogrozil požarno varnost tega območja ter s tem, ko je isti večer brez ustreznega potnega naloga uporabil službeni avto v zasebne namene, huje kršil svoje delovne obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 2. alineji 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju opravljal enako delo kot ostali trije pri toženi stranki redno zaposleni fotografi. Pri toženi stranki je bil prostovoljno vključen v organiziran delovni proces kot fotograf, delo je opravljal osebno ter po navodilih in pod nadzorom tožene stranke (dežurnega oziroma odgovornega urednika). Delo je opravljal vsakodnevno, kar odraža tudi element nepretrganosti opravljanja dela. Delovni čas je bil enako kot delovni čas preostalih delavcev fleksibilen glede na to, da je delo novinarjev in fotografov terensko. Za nobenega fotografa (niti za tožnika) se ni vodila evidenca delovnega časa. Po obsegu dela je bil tožnik enakovreden ostalim zaposlenim fotografom, dejstvo, da je pri delu uporabljal svoj fotoaparat in svoj računalnik, pa ne vpliva na ugotovitev, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da so bili pri opravljanju dela tožnika kot fotografa pri toženi stranki podani vse elementi delovnega razmerja.
Tožnik bi bil v primeru, če bi svoj status generalnega sekretarja oziroma sindikalnega zaupnika izkazal, upravičen do funkcijskega dodatka po 74. členu Podjetniške kolektivne pogodbe. Ker tega ni dokazal, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008625
ZKP-UPB4 člen 367, 498.. KZ-1 člen 29, 54, 205, 205/1-2.
neprištevnost storilca - nekonkretizirana navedba - pravna opredelitev dejanja - velika tatvina - vključenost v nadaljevano kaznivo dejanje - odvzem zaseženih predmetov - pritožba zagovornika v škodo obdolženca
Trditev zagovornice, da je bil obtoženec neprišteven ostaja na ravni neargumentirane trditve, zaradi česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo predlogu obrambe glede postavitve izvedenca psihiatrične stroke. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti glede pravne opredelitve kaznivih dejanj. Pod točko I se namreč obtožencu očita nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Gre za primer, ko tatvino storita dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi kradle, in prav to se v točki I/2a in b obtožencu očita. Da so bila dejanja storjena v sostorilstvu je povsem jasno tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe, razen glede kaznivega dejanja opisanega v točki I/1. Glede na to, da se obtožencu v korist očita nadaljevano kaznivo dejanje, je glede pravne opredelitve kaznivih dejanj v opis pravilno vključeno tudi navedeno kaznivo dejanje, ki ga je sicer obtoženi storil sam. Izrek sodbe res ne vsebuje odločitve o usodi zaseženih predmetov. Takšna pomanjkljivost obtožencu ni v škodo, saj se predmeti, kolikor se ne vzamejo ali odredi njihovo uničenje, upravičencem vrnejo, sicer pa o njih lahko sodišče odloči kadarkoli bodisi na predlog strank ali po uradni dolžnosti v smislu določb 498. člena ZKP. V tem delu je torej pritožba zagovornice obtožencu v škodo, takšna pritožba pa glede na določbo 367. člena ZKP zagovornici ni dovoljena.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016833
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. OZ člen 131. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodninska obveznost tožene stranke ni podana že iz razloga, ker ni ugotovilo protipravnega ravnanja tožene stranke. Tožnik je namreč uveljavljal, da je za pljučnico zbolel zato, ker mu tožena stranka ni zagotavljala primernih bivalnih in delovnih pogojev - da stanovanje, v katerem so bivali delavci tožene stranke, ni bilo ogrevano, da je bilo hladno in na prepihu tudi v prostorih, kjer je potekalo delo, ter da tožena stranka delavcem ni zagotovila primernih oblačil. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je tožena stranka zagotovila ustrezne bivalne in delovne pogoje v času, ko je tožnik opravljal delo za toženo stranko in bival v tujini, da so bili bivalni prostori, v katerih je bival tožnik (in drugi delavci tožene stranke) primerno ogrevani in da je imel tožnik (in tudi drugi delavci) na voljo ustrezno oblačilo (jakno), ki ga je ščitilo pred hladnim vremenom.
plačilo za delo – obveznost plačila – obveznost zagotavljanja dela
Tožena stranka se obveznosti plačila za opravljeno delo ne more izogniti s (pavšalnim) sklicevanjem na dejstvo, da naj tožnik dela ne bi opravljal. Skladno z ZDR oz. ZDR-1 ima delodajalec, če delavec krši svojo temeljno obveznost (vestno opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu), na voljo ustrezne ukrepe za sankcioniranje take kršitve.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. ZDR člen 42. ZDR-1 člen 40.
plača – javni uslužbenec – plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka ob uveljavitvi novega plačnega sistema zakonito prevedla plačo tožnika po veljavni pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 za delovno mesto „vzdrževalec II“, v delovno mesto „vzdrževalec IV“. Tožnik ni ugovarjal pravilnosti prevedbe, pri tem pa je bistveno, da je morala tožena stranka ob prevedbi plače, na podlagi 3. člena ZSPJS upoštevati pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 in na tej podlagi tožniku določiti plačo, ki jo je prejemal od avgusta 2008 dalje. Če bi tožniku določila višjo plačo, bi prejemal plačo v nasprotju z določbami ZSPJS, kar pa po tretjem odstavku 3. člena ZSPJS ni dopustno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila dejansko opravljenega dela, pri čemer je upoštevalo 42. člen ZDR in 40. člen ZDR-1. Delavec je v primeru dela višje vrednotenega delovnega mesta upravičen do plače izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, na katerem to delo opravlja. Ker pa bi bil tožnik kot „vzdrževalec tehnik V“ upravičen do plače po 18. plačnem razredu, v spornem obdobju pa je prejemal plačo od 19. do 20. plačnega razreda, mu iz tega razloga ne bi bilo mogoče prisoditi razlike v plači.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081625
SPZ člen 77. ZPP člen 21.
pravdni postopek – nepravdni postopek – mejni spor – sporna meja – ugotovitev lastninske pravice – lastninski spor – spor o poteku meje – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Res je, da gre v bistvu tudi pri mejnem sporu, ki svoj predlog opira na močnejšo pravico, po naravi za lastninski zahtevek. A to ne pomeni, da gre v tej zadevi za spor o poteku meje, ki se rešuje v nepravdnem postopku.
Konkretno niso izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZPP za ustavitev postopka in njegovo nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka pred drugim sodiščem, saj ni ovire, da tožnik v tem postopku uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla na delu parcele tožencev.
O višini starostne pokojnine, vključno s spornim vštetjem plač iz naslova nadurnega dela od leta 1973 do 1985 v pokojninsko osnovo, je že bilo pravnomočno odločeno, zato je bila ponovna zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v pokojninsko osnovo, zakonito zavržena. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ v fazi predhodnega preizkusa zahtevo stranke zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delu člen 37, 37/1.
nezgoda pri delu – vmesna sodba – krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je opravljal delo pomočnika razrezovalca pri pakirni liniji. Ko je odložil pakirno enoto na dvižno mizo, je opazil, da je paleta iz slabega lesa. Želel je preprečiti, da bi se paleta raztresla, ker bi to povzročilo zastoj v delovnem procesu. Zato je tekel nazaj, da bi pakirno linijo ustavil. Na poti do tipke za izklop stroja v sili med dvižnima mizama je stopil na gladko kovinsko pločevino, na kateri mu je spodrsnilo. Pri padcu se je z roko ujel v pakirno linijo in se poškodoval. Druga toženka (delodajalec) je ravnala protipravno, ker so tla na poti do tipke za izklop stroja v sili drsela, in ker tožnik ni imel na voljo še kakšne tipke za izklop dvižne mize v sili, tako da bi mu bila tipka (bolj) dostopna v vseh fazah delovnega procesa. Ob neskrbnosti druge toženke in s strani sodišča prve stopnje ugotovljene neskrbnosti tožnika (ki je v tem, da je prepozno opazil pomanjkljivosti palete), tožniku večjega prispevka k nastanku škode od 20 % ni mogoče pripisati.