SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 9, 9/2. ZIZ člen 172a.
razdelitev solastnega premoženja – civilna delitev nepremičnine – ustanovitev zemljiškega dolga – ničnost zemljiškega dolga – zloraba instituta zemljiškega dolga – predhodno vprašanje – način delitve
Odločitev sodišča prve stopnje, da se sporna nepremičnina razdeli civilno, je preuranjena. V zemljiški knjigi je pri solastnemu deležu nasprotnega udeleženca vpisan zemljiški dolg. Pritožba utemeljeno opozarja, da je predlagateljica zatrjevala, da je nasprotni udeleženec zlorabil pravni institut zemljiškega dolga, zatrjevala je ničnost vzpostavitve zemljiškega dolga in ničnost posla. Ker vprašanje veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za vzpostavitev zavarovanja, in vknjižbe zemljiškega dolga (ali je ta veljavna ali ne), predstavlja predhodno vprašanje za odločitev sodišča v tej zadevi, pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 9. členom ZNP. Od tega, ali je vknjižba zemljiškega dolga veljavna ali ne, je namreč odvisen način delitve nepremičnine v tej zadevi.
Do odločitve o predlogu za izvršbo je na predpisan način dokazana zapadlost vsaj nekaterih obrokov. Glede zapadlih obrokov je sodna poravnava izvršljiva in je izvršilni naslov.
Od dejstva, ki ni razvidno iz zapisnika o sodni poravnavi, je odvisna zapadlost celotne terjatve, kar je treba dokazati na predpisan način.
izločitev dokazov - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje stečajnega dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja
Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Ker stečajni in kazenski postopek nimata stičnih točk, kolizija med interesi, ki jih je stečajni upravitelj dolžan varovati v stečajnem postopku, in interesi, ki jih je kot zakoniti zastopnik pravne osebe zastopa v kazenskem postopku, ni podana. Po določilu 30. člena ZOPOKD zastopa obdolženo pravno osebo zastopnik, ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je po ZKP upravičen obdolženec.
Tožena stranka je neposredno od tožnika dva dni pred narokom prejela pripravljalno vlogo, v kateri so bili priloženi tudi pisni dokumenti, ki jih je tožnik predlagal v dokazne namene, na naroku pa ji je bila vročena dodatna listina. Predlagala je rok, v katerem bo lahko odgovorila na prejete vloge s prilogami, kar je sodišče zavrnilo s pojasnilom, da iz pripravljalne vloge niti iz dodatne listine ne izhaja nič drugače, kot že iz samih tožbenih navedb in že predložene pripravljalne vloge. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje toženi stranki kršilo pravico do izjave, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev člen 4a, 4a/4, 4a/8.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - upoštevanje dohodkov - sprememba periodičnega dohodka
Ker je tožničin partner v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, v letu 2014 pa je prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja, je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka. Periodični dohodek, ki ga tožničin partner ne prejema več, se zato v dohodke za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ne upošteva, temveč se upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V 7. odstavku 15. člena ZUPJS je od novele ZUPJS-C določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
potrebni stroški upnika - nagrada pooblaščencu - pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Upnik oz. njegov pooblaščenec ne more podati izjave, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, če potrdilo o izvršljivosti dejansko ni izdano, saj bi to pomenilo navajanje neresničnih dejstev oziroma bi predstavljalo najmanj moralno sporno in neetično ravnanje upnika ali njegovega pooblaščenca v izvršilnem postopku, pri čemer bi pooblaščenec upnika tvegal tudi nevarnost, da bi se na podlagi dolžnikovega ugovora izkazalo, da dejansko takšno potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano. Vsekakor pa se ni mogoče strinjati s stališčem, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti strošek postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je mogoče takšno potrdilo izdati šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga ob tolmačenju, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, upnik ne bi mogel zahtevati oziroma ne bi mogel zahtevati njegovega povračila od dolžnika niti v pravdnem postopku, ker je ta pravnomočno končan, niti v postopku izvršbe.
Strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda.
poškodba kolena – bolezenska okvara – splošni zavarovalni pogoji – aktivno zdravljenje
Tožnik ni upravičen do izplačila zavarovalnine, ker se v vtoževanem obdobju ni „aktivno zdravil“ zaradi poškodbe kolena dobljene ob padcu na snegu 24. 2. 2013. Opredelitev pojma „aktivno zdravljenje“ v Splošnih pogojih je jasna.
Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka v obravnavanem primeru nikakor ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti prvotožene stranke. Kanalizacijski jašek sam po sebi ni nevarna stvar, postane pa nevaren zaradi določenih okoliščin, kot v konkretnem primeru, ko ni bil pokrit s pokrovom, niti drugače zavarovan. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je pritožnica oziroma njena zavarovanka nedopustno ravnala oziroma opustila dolžno skrbnost, torej uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060457
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 26, 26/5, 30, 30/4, 30/5, 30/6. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 29, 243.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – hipoteka – stavba zgrajena pred januarjem 2003 – vpisi v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – prenehanje hipoteke
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, kdo je lastnik pripadajočega zemljišča in kakšen je njegov obseg, ne pa tudi o izbrisu hipoteke. Ker je bila hipoteka vpisana v zemljiško knjigo pred zaznambo spora, bo vpis pripadajočega zemljišča kot splošnega skupnega dela, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, mogoč le, ko (če) bodo predlagatelji uspeli z izbrisno tožbo doseči izbris hipoteke. Zemljiškoknjižna aplikacija, kadar je na zemljišču vknjižena hipoteka, ne omogoča zemljiškoknjižne pretvorbe pravnega položaja nepremičnine. Posledično je odločba nepravdnega sodišča neizvršljiva vse do takrat, dokler je v vrstnem redu pred zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča vpisana hipoteka.
URS člen 23, 25, 33. ZD člen 61, 76, 210. OZ člen 92, 93, 365.
neveljavnost oporoke – izpodbojnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastoj v zapuščinskem postopku po razglasitvi oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja – ničnost oporoke – ponarejena oporoka – neobstoječ pravni posel – pristnost podpisa oporočitelja
Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku se pretrga subjektivni enoletni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve ničnosti ali zaradi razveljavitve oporoke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060450
OZ člen 131, 239, 766. ZPP člen 105a, 105a/3, 394, 394-2, 395. ZOdv 2, 16, 17.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – protipravno ravnanje odvetnika – opustitev vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks – domneva umika predloga za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – strokovna napaka – kršitev profesionalne skrbnosti – vzročna zveza – možnosti za uspeh s predlogom za obnovo postopka – preskakovanje pravnih sredstev – načelo subsidiarnosti obnovitvenih razlogov – povračilo stroškov – povračilo stroškov odvetnika v lastni zadevi
Stranka, ki ni poskusila odpraviti procesnih pomanjkljivosti z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), tega ne more storiti niti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Upoštevaje stališče o subsidiarnosti obnovitvenega razloga bi morala tožnica, ki ji je bila zamudna sodba pravilno vročena, kršitev pravice do izjavljanja uveljavljati v pritožbi. Če je zamudna sodba stranki vročena pravilno, je treba okoliščino, da ni vložila pritožbe in v njej uveljavljala kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pripisati izključno strankini neskrbnosti. Stranka ne more doseči obnove postopka na podlagi kršitve, ki bi jo mogla in morala uveljavljati v prejšnjem postopku.
izpodbijanje terjatve upnika – napotitev na pravdo
V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve tožene stranke do njenega dolžnika in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v njunem relativnem razmerju (260. člen OZ) in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo. Zahtevki tožeče stranke, s katerimi ta uveljavlja ničnost in neveljavnost pravnih poslov ((posojilne pogodbe, sporazuma o zavarovanju, vknjižbe hipoteke na podlagi sporazuma in vknjižbe maksimalne hipoteke (točka 1 do 4 ter 6)) tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nimajo podlage v napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča in zanje tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
ZSV člen 100. OZ člen 82, 564, 565, 565, 567. ZUPJS člen 42b. Uredba o o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 18, 18/3.
Po 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev se, če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Tožnikov brat je z upravičenko storitev institucionalnega varstva sklenil pogodbo o preužitku, vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali s
e je s tem zavezal, da bo p
oravnal vse, še pred sklenitvijo pogodbe zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, tudi tiste, ki jih je bil po takrat veljavni odločbi o določitvi zavezancev za plačilo institucionalnega varstva in višine njihove oprostitve oziroma prispevka zavezan plačati tožnik. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079667
OZ člen 832, 832/1, 832/2, 832/4.
pogodba o trgovskem zastopanju - agencijska pogodba - ekonomski smisel agencijske pogodbe - pridobivanje posla - trajnost razmerja - skrb za interese naročnika - prenehanje pogodbe - kogentnost ureditve - odstop od pogodbe - odstop brez odpovednega roka - odstopna izjava - resni vzroki - neutemeljen odstop - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - protipravnost zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - škoda - vzročna zveza - odpoved prejetih rezervacij - stroški
Ekonomski smisel agencijske pogodbe je v tem, da naročnik z izkoriščanjem agentovega znanja, izkušenj in poslovnih stikov, vezanih na določen trg, česar naročnik sam nima v zadostni meri, na takšnem trgu pridobi posel ali ga pridobi v večjem obsegu. Poleg trajnosti je ena bistvenih značilnosti takšne pogodbe zaupnost razmerja in s tem povezana dolžnost agenta, da ves čas skrbi za interese naročnika.
Za agencijsko pogodbo veljajo posebna pravila, tudi o prenehanju pogodbe po volji ene pogodbene stranke zaradi resnih vzrokov. Možnost odstopa od agencijske pogodbe se zato precej razlikuje od instituta razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po splošnih določilih OZ.
Ob nastopu resnega vzroka, na katerega se je tožena stranka sklicevala, je torej od agencijske pogodbe mogoče brez odpovednega roka utemeljeno odstopiti le z nedvoumno izjavo, podano drugi stranki, o okoliščinah, ki tak odstop utemeljujejo. Navedba resnega vzroka v odstopni izjavi je namreč bistvena zahteva za veljavnost odstopa in sestavni del te izjave in šele prejem odstopne izjave zaradi resnega vzroka povzroči takojšnje prenehanje pogodbe.
Če za odstop ni bilo resnih vzrokov ali pa ti niso bili podani v odstopni izjavi, je odstop od pogodbe brez odpovednega roka neutemeljen. Neutemeljena odpoved daje tožeči stranki pravico, da odstopi od pogodbe brez odpovednega roka, v sferi tožene stranke pa so posledice morebitne odškodninske odgovornosti. Glede na to je torej odstop od pogodbe neutemeljen tudi, če odstopna izjava sploh ni bila podana. Višje sodišče poudarja, da med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka pogodbo le dejansko prenehala izvrševati 2. 7. 2007, v postopku pa nikoli ni zatrdila, da bi o svojem odstopu od pogodbe tožečo stranko sploh kakorkoli obvestila. Take dejanske situacije torej ni mogoče šteti niti za (utemeljen) odstop z rednim odpovednim rokom, kar bi bilo mogoče, če bi tožena stranka odstopno izjavo podala, pa bi se izkazalo, da za odstop po 832. členu OZ ni bilo (dovolj) resnih vzrokov.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvirna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Dogovor o skupni gradnji je temelj za pravno poslovni prenos lastninske pravice, ne pa izvirne pridobitve le-te. Pogodba originarno pridobitev lastninske pravice izključuje. Tak dogovor je lahko podlaga za zahtevek na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice potrebne listine.
materialno dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika. Pravilo o dokaznem bremenu določa, da sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost.
ZPP člen 279a, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
izdaja sodbe brez oprave glavne obravnave - odločitev na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov - poziv sodišča strankam, da se lahko pisno odpovedo glavni obravnavi - odsotnost soglasja pravdnih strank, da sodišče odloči brez obravnave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev načela neposrednosti - kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjave - absolutne bistvene kršitve določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v zadevi odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, s čemer pravdni stranki nista soglašali, niti nista bili k temu pozvani, kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP), hkrati pa tudi načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
elektronska vloga - nepopolna vloga - manjka elektronski podpis - objava sodbe - poziv na odpravo nekslepčnosti
Možnost, da bo tožeča stranka lahko dopolnila nesklepčno tožbo, je potrebno razlagati široko oziroma je sodišče ne sme prehitro izključiti, zato je načeloma potreben poziv po tretjem odstavku 318. člena ZPP.
Pred objavo sodba še ni bila perfektna, sodišče prve stopnje pa še ni bilo nanjo vezano, saj bi jo lahko kadarkoli pred objavo spremenilo. Objava sodbe o prvotnem tožbenem zahtevku pa ni več dopustna, če ni bila opravljena pred dopustno spremembo tožbe, saj mora sodišče odločiti v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).