Pri tožnici popolna nezmožnost za delo ni podana. Za delo, na katerem je delala, to je na delu delavke, sicer ni več zmožna, s skrajšanim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, pa je še zmožna opravljati drugo delo, ki ga bo opravljala občasno sede, z dvigovanjem bremen do 5 kg, v normalno ogretih in suhih prostorih. Na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti ne izpolnjuje zahtevanega pogoja starosti 61 let iz 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
ZGO-1-UPB1 člen 159.. ZZK-1 člen 9, 9/2, 150, 150/1.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - načelo pravnega prednika
Gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi odločbe, ki dokazuje nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, pri čemer se prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 nanaša na nepremičnino, ne pa imetnika pravic na nepremičnini. Čeprav se navedena odločba nanaša na ureditev po ZGO-1, velja enako tudi za ureditev po ZUN, ki je prav tako kot to sedaj določa ZGO-1 v 159. členu, v 76.č. členu določal, da se odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep, nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo v njej vsebovane odredbe in prepovedi.
LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – STVARNO PRAVO
VSL0085961
ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 17, 17/8. ZLNDL člen 1, 1/1 3. ZTLR člen 29, 72. SPZ člen 28, 46.
lastninjenje – lastninsko preoblikovanje podjetij – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice po zakonu – kmetijska zemljišča – priposestvovanje – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobra vera – dobra vera pravne osebe – opravičljiva zmota – nepoznavanje prava
Ker je država postala lastnica kmetijskih zemljišč na podlagi zakona, toženka ni mogla postati lastnica po ZLNDL, ki je subsidiaren.
Odplačnost pridobitve ni odločilna za druge subjekte, ki jih obravnavana zakonodaja ne omenja.
Opravičljiva zmota v skladu z načelom ignoratia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) ne more temeljiti na nepoznavanju prava, tj. predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0004629
OZ člen 193. ZIZ člen 67, 67/1.
nasprotna izvršba - nepošteni pridobitelj
Skrbnost odvetnika pri prejemih na račun ne pomeni, da mora vsak delovni dan preverjati stanje prilivov in isti dan ugotoviti ali določena plačila dejansko pripadajo njegovi stranki ali ne ter opraviti obračun in isti dan vrniti morebitne neutemeljene prejemke. O nakazilu se mora imeti čas posvetovati s svojo stranko, opraviti obračun terjatve in nato vrniti preplačilo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da mora imeti na voljo razumni rok in ga v okoliščinah danega primera pravilno ni štelo kot nepoštenega pridobitelja po 193. členu Obligacijskega zakonika že od trenutka prejema nakazila.
avtorska pravica – kršitev avtorske pravice – nepooblaščena objava avtorskega dela na spletu – izdaja knjige v elektronski obliki – objava besedila na svetovnem spletu v pdf obliki – materialna in nematerialna škoda zaradi kršitve avtorske pravice – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – izgubljeni dobiček – višina odškodnine – število uporabnikov, ki so se seznanili z avtorskim delom – preprečitev ali znatno zmanjšanje škode s strani tožnika – civilna kazen – huda malomarnost ravnanja – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda s plačilom – vložitev tožbe
Avtor dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega literarnega dela in primerkov svojega dela. Kljub sklenjeni založniški pogodbi je legitimiran za vložitev odškodninske tožbe zaradi nepooblaščene objave literarnega dela na spletu.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
Ovira za vodenje postopka prisilne poravnave je podana, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, tudi v kolikor ponovno prisilno poravnavo predlagajo upniki zavarovanih terjatev, na katere prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni vplivala.
Pri tožniku je od 17. 4. 2014 zaradi posledic bolezni podana telesna okvara v skupni višini 50 %, zato je zadevo potrebno presojati izključno po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2, po kateri lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov na podlagi Sporazum TO pravico do invalidnine ob uporabi določb ZPIZ-1 pridobijo le še, če so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšna ureditev ni protiustavna. Reforma sistemske ureditve v smeri zaostrovanja pogojev za upokojevanje in drugih posegih je bila nujna in pričakovana. Narekoval jo je javni interes in ustavno dopusten cilj. Ob takšnih stvarnih razlogih in izhodiščih zakonski ureditvi, ki za prehodno obdobje ohranja le še pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni mogoče očitati kršitve načela enakosti pred zakonom niti načela pravne države.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - zaprtje transakcijskega računa - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnosti subjektivne predpostavke - poseg v lastninsko pravico - omejitev razpolaganja - potreba po zavarovanju upnikovega interesa
Zaprtje transakcijskega računa v Republiki Sloveniji, preko katerega je tožena stranka poslovala, samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožena stranka skriva svoje premoženje ali razpolaga z njim na način, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker tožeča stranka razen dejstva, da ji tožena stranka terjatve ni plačala in da je zaprla svoj transakcijski račun, ni podala nobenih trditev o dolgovih tožene stranke in tudi ne o njenem premoženju oziroma skrivanju premoženja pred upniki v RS, verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena, ni uspela izkazati.
Poseg v lastninsko pravico z omejitvijo razpolaganja sam po sebi ni nedopusten, vendar pa je za tovrstni poseg trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvom, da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana s posegom v lastninsko pravico dolžnika, na strani upnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084966
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 371, 371/2.
delovna nezgoda – aktivna legitimacija – samostojni podjetnik posameznik (s.p.) – fizična oseba – odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – dopuščena revizija – objektivna odgovornost delodajalca – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – predvidljivost in preprečljivost ravnanja delavca – očitna strokovna napaka odvetnika – nepravočasna vložitev revizije
Vzrok za nezgodo in nastalo škodo ni bila nevarna dejavnost, ampak izključno oškodovančevo nerazumno ravnanje, ki ga v danih razmerah ni bilo mogoče predvideti, niti preprečiti.
Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.
Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.
razžalitev dobrega imena in časti – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – tožnikov soprispevek – uspeh v pravdi – ločevanje uspeha po temelju in višini zahtevka – priznanje dejstev
Ne glede na to namreč, kako je sodišče prve stopnje z vidika moralnih premis presojalo tožnikovo ravnanje, to ni okoliščina, ki bi lahko v konkretnem primeru relevantno vplivala na presojo njegove upravičenosti do odškodnine oziroma njene višine.
male glasbene pravice – avtorski honorar – načelo kontradiktornosti – izostanek z naroka – zdravniško opravičilo – dokazna ocena – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.
stranska intervencija - dopustnost intervencije - ločitvena pravica - izločitvena pravica - konkurenca izločitvene in ločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - terjatev za izplačilo denarnega zneska - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - prijava terjatve
V primeru, ko nobena izmed strank ne nasprotuje intervenciji, o pravnem interesu pa ne podvomi niti sodišče, izdaja sodne odločbe o dopustnosti intervencije ni potrebna.
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, če ta zakon določa, da se plača iz razdelitvene mase, po pravilih tega postopka o plačilu terjatev upnikov. Terjatev za izplačilo denarnega zneska (v višini zneska, doseženega s prodajo stvari, na kateri je pred tem obstajala izločitvena pravica, zmanjšanega za stroške prodaje) je nastala šele po tem, ko je izločitvena pravica zaradi prodaje prenehala. Nastala je torej po začetku stečajnega postopka. Tožeča stranka jo je po njenem nastanku v stečajnem postopku tudi prijavila in v prijavi uveljavila svojo pravico do izplačila tega zneska. Na podlagi takšnega stanja, bo sodišče moralo navedeno terjatev preizkusiti. V preizkusu bodo prijavljeno terjatev lahko prerekali tako stečajni upravitelj kot upniki tožene stranke, ki menijo, da imajo močnejšo pravico do izplačila s prodajo pridobljenega denarnega zneska - npr. ločitveni upniki. Zahtevek bodo lahko prerekali tako po temelju (ker izločitvena pravica ni obstajala ali ker tožeča stranka nima pravice do poplačila) kot po višini (ker bivši izločitveni upnik ni upravičen do izplačila celotnega zahtevanega zneska). Tak preizkus prej (dokler je še obstajala izločitvena pravica) ni bil opravljen.
V zvezi z obstojem izločitvene pravice pritožba pravilno izpostavlja, da je to pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od njega zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Pri presoji, ali je takšna pravica podana, torej sodišče ugotavlja ali je tožeča stranka lastninsko pravico pridobila na originaren način in je prav iz tega razloga prenehala lastninska pravica insolventnega dolžnika, ki je sicer še vedno vpisana v zemljiško knjigo.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni upoštevalo neprerekanih trditev tožeče stranke o dolgovanem znesku kreditne glavnice, kršilo pravila postopka iz 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala. Nadalje je tudi zmotno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu s tem, ko je nesubstanciranim trditvam toženk dalo prednost pred konkretiziranim obračunom dolgovane terjatve in je zmotno presodilo vsebino predložene listine – rokovnika kredita, ki ga je tožeča stranka v zadostni meri trditveno in dokazno podprla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080220
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 87, 87/1, 98, 108, 195, 318, 318-3, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/3.
neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva obveznost – večosebna deljiva obveznost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev – pooblaščenec – navadno sosporništvo – pravni interes – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker se solidarna odgovornost pri večosebnih deljivih obveznostih načeloma ne domneva (razen pri gospodarskih pogodbah), je pravilna odločitev, da gre v obravnavanem primeru za deljivo obveznost tožencev.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
preživnina zakonca – preživljanje nepreskrbljenega zakonca – pravica do preživnine – ohranjanje standarda kot pred razpadom življenjske skupnosti – brezposelni zakonec – pridobitna sposobnost zakonca – prizadevanje pri iskanju zaposlitve – dogovor o skrbi za gospodinjstvo – nedopustne pritožbene novote
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da razpad življenjske skupnosti ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi razvezani zakonec lahko zahteval od drugega zakonca preživnino iz razlogov, da bi se ohranil enak standard, kot sta ga imela zakonca v trajanju zakonske oziroma izven zakonske zveze (glej sodbo VSRS II Ips 157/2012).
Postopek za določitev preživnine razvezanemu zakoncu ne sodi v okvir posebnih postopkov iz 27. poglavja ZPP, zato v tem postopku niso dovoljene pritožbene novote.