Tožnik je po izčrpno obrazloženi ugotovitvi prvega sodišča sam povzročil izredno odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi. Izguba rednih prejemkov iz naslova njegove zaposlitve zato ni bila posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva. Tožnikova izguba zaposlitve zato ne more voditi do znižanja preživnine za mld. toženki (primerjaj IV Cp 4110/2007).
ZIZ člen 38c, 280, 280/1, 288, 288/1. ZFPPIPP člen 132. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/2, 39/4, 61, 61/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/3.
izvršba po uradni dolžnosti - stroški izvršitelja - izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - specifikacija stroškov - fotokopija prilog - PTT storitve - osebni stečaj dolžnika - neizveden rubež - služba izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Izvršitelj mora v obračunu natančno specificirati stroške in plačilo za delo, zato ga sodišče prve stopnje ni dolžno pozivati k specifikaciji priglašenih stroškov.
Izvršitelju se ne prizna stroškov, ki se nanašajo na neizveden rubež (priprava obračuna zamudnih obresti, neizveden rubež in potni stroški), ker je izvršilno dejanje opravil po tem, ko se je nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti – izključna krajevna pristojnost – predhodni preizkus tožbe – ustalitev krajevne pristojnosti
Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je glede na določila 22. člena ZPP omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno pristojnost in je časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – padec z gradbenega odra – podjemna pogodba – podjemnikove obveznosti – napake materiala – ravnanje oškodovanca – oškodovan postavitelj gradbenega odra – poseben sklep o stroških postopka
Na podlagi prepričljive in logične dokazne ocene je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik s podjemno pogodbo prevzel izdelavo gradbenega odra. Izdelati bi ga moral skladno s predpisi in standardi, zato za škodo, ki mu je nastala, odgovarja sam.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060450
OZ člen 131, 239, 766. ZPP člen 105a, 105a/3, 394, 394-2, 395. ZOdv 2, 16, 17.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – protipravno ravnanje odvetnika – opustitev vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks – domneva umika predloga za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – strokovna napaka – kršitev profesionalne skrbnosti – vzročna zveza – možnosti za uspeh s predlogom za obnovo postopka – preskakovanje pravnih sredstev – načelo subsidiarnosti obnovitvenih razlogov – povračilo stroškov – povračilo stroškov odvetnika v lastni zadevi
Stranka, ki ni poskusila odpraviti procesnih pomanjkljivosti z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), tega ne more storiti niti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Upoštevaje stališče o subsidiarnosti obnovitvenega razloga bi morala tožnica, ki ji je bila zamudna sodba pravilno vročena, kršitev pravice do izjavljanja uveljavljati v pritožbi. Če je zamudna sodba stranki vročena pravilno, je treba okoliščino, da ni vložila pritožbe in v njej uveljavljala kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pripisati izključno strankini neskrbnosti. Stranka ne more doseči obnove postopka na podlagi kršitve, ki bi jo mogla in morala uveljavljati v prejšnjem postopku.
avtorska pravica – kršitev avtorske pravice – nepooblaščena objava avtorskega dela na spletu – izdaja knjige v elektronski obliki – objava besedila na svetovnem spletu v pdf obliki – materialna in nematerialna škoda zaradi kršitve avtorske pravice – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – izgubljeni dobiček – višina odškodnine – število uporabnikov, ki so se seznanili z avtorskim delom – preprečitev ali znatno zmanjšanje škode s strani tožnika – civilna kazen – huda malomarnost ravnanja – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda s plačilom – vložitev tožbe
Avtor dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega literarnega dela in primerkov svojega dela. Kljub sklenjeni založniški pogodbi je legitimiran za vložitev odškodninske tožbe zaradi nepooblaščene objave literarnega dela na spletu.
LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – STVARNO PRAVO
VSL0085961
ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 17, 17/8. ZLNDL člen 1, 1/1 3. ZTLR člen 29, 72. SPZ člen 28, 46.
lastninjenje – lastninsko preoblikovanje podjetij – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice po zakonu – kmetijska zemljišča – priposestvovanje – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobra vera – dobra vera pravne osebe – opravičljiva zmota – nepoznavanje prava
Ker je država postala lastnica kmetijskih zemljišč na podlagi zakona, toženka ni mogla postati lastnica po ZLNDL, ki je subsidiaren.
Odplačnost pridobitve ni odločilna za druge subjekte, ki jih obravnavana zakonodaja ne omenja.
Opravičljiva zmota v skladu z načelom ignoratia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) ne more temeljiti na nepoznavanju prava, tj. predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0004629
OZ člen 193. ZIZ člen 67, 67/1.
nasprotna izvršba - nepošteni pridobitelj
Skrbnost odvetnika pri prejemih na račun ne pomeni, da mora vsak delovni dan preverjati stanje prilivov in isti dan ugotoviti ali določena plačila dejansko pripadajo njegovi stranki ali ne ter opraviti obračun in isti dan vrniti morebitne neutemeljene prejemke. O nakazilu se mora imeti čas posvetovati s svojo stranko, opraviti obračun terjatve in nato vrniti preplačilo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da mora imeti na voljo razumni rok in ga v okoliščinah danega primera pravilno ni štelo kot nepoštenega pridobitelja po 193. členu Obligacijskega zakonika že od trenutka prejema nakazila.
Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje – posel rednega upravljanja – vznemirjanje lastninske pravice drugih solastnikov – protipravnost vznemirjanja
Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da dela, ki jih je v solastni hiši pravdnih strank ob priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje izvedla toženka, sodijo med posle rednega upravljanja. Po drugem odstavku 67. člena SPZ za takšne posle ni potrebno soglasje vseh solastnikov, ampak le tistih, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stvari.
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pokazale, da je med pravdnima strankama bilo specifično med sosedsko razmerje od 1967 leta dalje. Sosedje so si pomagali, celo tožena stranka je opravljala dela s traktorjem za tožečo stranko in skupaj so pridelovali določene pridelke. Nato pa so se odnosi skrhali. Vendar ravnanje tožene stranke ni mogoče oceniti tako, da je s svojimi ravnanji dosegla, da bi tožeča stranka morala ustaviti izvrševanje, ki pomeni priposestvovanje stvarne služnosti v obsegu v iz izreka sodbe.
V tej zadevi je sporno, ali je tožnica zaradi sklenjene izročilne pogodbe zavezanka za plačilo institucionalnega varstva za B.B. Z izročilno pogodbo si je izročevalka izgovorila popolno oskrbo na domu, ni pa si izgovorila plačila za oskrbo institucionalnega varstva, niti se tega ni zavezala prevzemnica. Čeprav se C.C. ni zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva, pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, da obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe njej ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti. Načelo relativnosti pogodbenih razmerij sicer pomeni, da velja le med pogodbenimi strankami, vendar se v konkretnem primeru obveznosti iz izročilne pogodbe, nanašajo tudi na obveznosti ostalih zavezancev pri plačilu prispevka za institucionalno varstvo B.B. (tretji odstavek 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev). Ker se je C.C. zavezala zagotavljati B.B. oskrbo na domu, se njen prispevek določi v višini sredstev oskrbe oziroma obveznosti, kot se je zavezala z izročilno pogodbo. Če na ta način določen prispevek zavezanke ne dosega zneska, za katerega je bila upravičenka oproščena, se prispevke ostalih zavezancev, torej tudi tožnice, določi v razmerju, ki glede na tretji odstavek 18. člena Uredbe velja za njihovo plačilno sposobnost.
podjemna pogodba - napaka - pravočasno grajanje napake - skrita napaka - opredeljeno grajanje napak - vzrok napake - opis posledic napake - laik
Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja. Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.
Naročnik mora, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSK00015774
ZLNDL člen 2. ZPP člen 8, 154, 155, 155/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - celovita dokazna ocena - stroški pritožbenega postopka
Splošno pravilo, da gradbena, lokacijska in uporabno dovoljenje ter drugi upravni akti praviloma niso mogli odločiti o pravici uporabe oziroma o lastninski pravici, saj so odločali o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov, v tem primeru ne pride v poštev. V obravnavanem primeru so bili namreč izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje toženkine pravne prednice.
ZIZ člen 38, 38/2, 178. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14.
predujem za cenilca - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe
Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da mora v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca, je sklep procesnega vodstva, zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084964
ZPP člen 206, 206/1.
ureditev meje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Sodišče odredi prekinitev postopka če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Okoliščina, da je nasprotni udeleženec med postopkom zoper predlagatelja podal prijavo na inšpekcijske organe zaradi nelegalne gradnje objekta, v ničemer ne vpliva na potek postopka za ureditev meje, kot je že pravilno pojasnilo nasprotnemu udeležencu sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080220
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 87, 87/1, 98, 108, 195, 318, 318-3, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/3.
neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva obveznost – večosebna deljiva obveznost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev – pooblaščenec – navadno sosporništvo – pravni interes – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker se solidarna odgovornost pri večosebnih deljivih obveznostih načeloma ne domneva (razen pri gospodarskih pogodbah), je pravilna odločitev, da gre v obravnavanem primeru za deljivo obveznost tožencev.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
ZSVarPre člen 20, 49, 50, 51. ZUPJS člen 12. ZDoh-2 člen 38.
varstveni dodatek - lastni dohodek
Ker je tožnikov lastni dohodek, v katerega se upošteva tudi prejemek iz zbiranja odpadnega materiala (železa) iz zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, presegal znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek, ne izpolnjuje pogojev za priznanje varstvenega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje tega socialno varstvenega prejemka utemeljeno zavrnilo.