prekinitev postopka – razlogi za prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086190
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/3. ZKP člen 358, 358-1, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1, 383, 392, 392/5, 394.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - brezobzirna vožnja
Kot zakonski znak kaznivega dejanja mora biti brezobzirna vožnja (kot se očita obdolženki) v opisu očitanega kaznivega dejanja opisana s konkretnimi okoliščinami. Predrzna in brezobzirna vožnja sta varnostna cestnoprometna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). Očitano kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je mogoče storiti tako, da poleg alternativno določenih treh načinov vožnje (predrzno, brezobzirno, brez dovoljenja) storilec izvrši vsaj eno od kršitev cestnoprometnih pravil, naštetih v alinejah, ki vsaka zase pomenijo kršitev pravil cestnega prometa in so sankcionirana kot prekrški. Da se lahko storilcu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, mora biti torej v opisu dejanja konkretizirana ena od alternativnih izvršitvenih oblik po 3. točki poleg kršitve navedene v drugi alineji.
pogodba o finančnem leasingu – potrošniški kredit – odpoved pogodbe – plačilo manipulativnih stroškov – ničnost določbe splošnih pogojev – seznanitev potrošnika s pogodbenimi obveznostmi
V konkretnem primeru je za presojo ničnosti Splošnih pogojev bistveno, da višina manipulativnih stroškov ni določena (in ne določljivo opredeljena) niti v Pogodbi niti v Splošnih pogojih. Obešen cenik na vidnem mestu v poslovnih prostorih leasingodajalca potrošniku ne zagotavlja, da se pred sklenitvijo pogodbe seznani s svojimi pogodbenimi obveznostmi v primeru kršitve pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060431
OZ člen 255, 259, 259/4, 260, 270, 424, 1012, 1022. ZFPPIPP člen 62, 71. ZPP člen 286.
actio pauliana – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odkup terjatve – odstop terjatve – cesija – odgovornost za izterljivost – poroštvo – prenehanje terjatve zaradi opustitve prijave v stečajnem postopku – prekluzija – kršitev pravice do izjave
Tožnica ima prav, ko trdi, da dejstvo, da (odstopljene) terjatve ni prijavila v stečajnem postopku družbe E., d. o. o., ne vpliva na obstoj terjatve tožnice do prvega toženca oziroma ne more povzročiti njenega (naknadnega) prenehanja. V novejši sodni praksi VS RS je sprejeto stališče, da je (pravočasna) prijava terjatve le pogoj, da se v stečajnem postopku v razumnem času dokončno določi, katere terjatve bodo poplačane iz stečajne mase in v kolikšnem deležu. Terjatve, ki niso prijavljene ali so prijavljene prepozno, ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati. Na terjatev, ki jo ima tožnica do prvega toženca na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, že po pravnomočnosti izvršilnega naslova nastala neizterljivost namreč ne more (več) vplivati.
sodna ureditev meje – kriteriji za sodno ureditev meje – zadnja mirna posest – dobra vera posestnika – katastrska meja
Za (zadnjo) mirno posest se ne zahteva, da je posest kvalificirana, zato dobrovernost posesti in doba izvrševanja posesti, ki je potrebna za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, v primeru ureditve meje po zadnji mirni posesti nista pravno pomembni okoliščini. Odločilno dejstvo pri zadnji mirni posesti je le izvrševanje dejanske posesti na spornem prostoru brez nasprotovanja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča. Potek meje po podatkih katastrskega načrta oziroma zemljiškega katastra tudi ni pomembna okoliščina, če meja ni bila dokončno urejena (v obravnavanem primeru ni bila).
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 111.
izvršilni naslov - notarski zapis - odpoklicna pravica - odstopna pravica - razveza pogodbe - predčasna zapadlost - predčasna dospelost
Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja, zato upnik ni izgubil izvršilnega naslova za zamudne obresti z dogovorjeno 50 % povečano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti od glavnice.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0080208
ZPP člen 154, 154/2. ZNP člen 12, 118, 118/3. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – deleži na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja – določitev solastniških deležev – stroški postopka
Določitev solastninskih deležev zakoncev na posamezni stvari iz njunega skupnega premoženja ni dopustna prej, dokler ni jasen obseg celotnega skupnega premoženja in deležev zakoncev na tem premoženju.
verodostojna listina - menica - ugovor - menični ugovor - ugovorni razlog - plačilo dolga - ugovor avalista - avalist - menični porok - obrazložen ugovor
Trditev o neobstoju dolga zaradi njegovega plačila je ugovorni razlog, ki ga lahko uveljavljata tudi drugi in tretji dolžnik kot menična poroka in ne le prvi dolžnik kot izdajatelj menice.
Na podlagi nespornih dejstev bi sodišče prve stopnje moralo sámo (oz. samo) ugotoviti, da bi v primeru, da se dolžnik ne bi odpovedal dedovanju, prišlo do oporočnega dedovanja in bi nujni dedni delež toženca (ki predstavlja polovico dednega deleža, ki bi mu šel po zakonu) predstavljal ¼ zapuščine, dedni delež dolžnika pa ¾ zapuščine. Glede na vrednost zapuščine bi dedni delež dolžnika A. A. vrednostno znašal 44.250,00 EUR, kar je bistveno več, kot pa je za odpoved premoženju v tej vrednosti prejel. Objektivni pogoj oškodovanja upnikov je torej na dlani.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081667
OZ člen 6, 6/2, 239, 768, 768/1. ZOR člen 1069 – 1071.
odvetniška odgovornost – poklicna skrbnost – zastopanje v izvršilnem postopku – možnosti za uspeh
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je toženkina zavarovanka (stranska intervenientka) opustila predpisano poklicno skrbnost pri zastopanju tožnika v izvršilnem postopku, ki ga je zoper njega začela banka, s katero je bil v kreditnem razmerju. Ker pa se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da tožnik v sodnem sporu z banko tako ali drugače ne bi uspel, je pravilno zaključilo, da toženkina odškodninska odgovornost ni podana.
izselitev in izpraznitev stanovanja – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – pravica do sklenitve najemne pogodbe – možnost izjave o predlogu za prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Prekinitev postopka je bila sprožena na pobudo tožene stranke. O tem predlogu se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti, saj navaja, da bi sodišče samo lahko rešilo predhodno vprašanje ali zadevi združilo zaradi načela ekonomičnosti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.
Res je, da bi moralo sodišče po umiku tožbe v delu primarno uveljavljanega tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila praviloma glede tega izdati sklep o ustavitvi postopka, a ob neposrednem učinku izjave o umiku tožbe in deklaratorni naravi sklepa sama opustitev izdaje navedenega sklepa še ne predstavlja relativne bistvene kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost končne odločitve.
Grožnja, čeprav huda, zavržna in v nasprotju z moralo, je izpodbojni razlog. Glede na to, da je grožnja kot taka vedno nemoralna, bi ob sledenju toženčevi pritožbeni tezi, vedno privedla do ničnosti pogodbe, posebna ureditev grožnje in predvidene sankcije zanjo v jasni določbi 45. člena OZ pa bi bila odveč.
Vročanje v tujino poleg ZPP ureja kot lex specialis Haaška konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, z dne 15. 11. 1965. V državah članicah EU pa ureja vročanje Uredba sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 5. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (Uredba sveta ES).
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060438
ZPP člen 181, 181/2, 339. OZ člen 82, 82/2, 557, 557/1, 557/2. SPZ člen 17, 92. ZD člen 117.
lastninska tožba – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – vrnitev premičnin – dajatvena tožba – ugotovitveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – pritikline – premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin – druge premičnine – vrnitev premičnin, pritiklin – glavna stvar in pritikline
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju postane preživljalec s smrtjo preživljanca lastnik nepremičnin, ki so navedene v pogodbi, in lastnik pritiklin teh nepremičnin, čeprav niso navedene v pogodbi.
lastninska pravica na nepremičnini – obnova stanovanjske hiše – sprememba identitete nepremičnine – nova stvar – prekluzija – prepozno predloženi dokaz – načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo posnetkov aerosnemanja, saj so bili predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, tožena stranka pa tudi ni izkazala, zakaj posnetkov ni mogla pridobiti in predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Ravnanje sodišča, ki brez upravičenega razloga upošteva prepozne navedbe in dokaze strank, pomeni bistveno kršitev postopka. Naknadno navajanje dejstev in dokazov omogoča le pogoj nekrivde, ki pa je tožena stranka niti ne uveljavlja. Zato tožena stranka prekluzije glede navajanja dokazov ne more obiti s sklicevanjem na materialno resnico.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – INVALIDI
VSL0085950
Konvencija o pravicah invalidov člen 12. ZNP člen 44, 46, 48, 48/2, 54, 54/1. ZZZDR člen 186, 187.
odvzem poslovne sposobnosti – vrnitev odvzete poslovne sposobnosti – spremenjene razmere – zagovornik po uradni dolžnosti – skrbništvo – enakost pred zakonom – prepoved diskriminacije
Postopek vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti po vsebini ne predstavlja obnove postopka glede odvzema poslovne sposobnosti, temveč gre za postopek, v okviru katerega se presojajo spremenjene razmere in ne pravilnost prvotnega sklepa.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080219
URS člen 26. ZIZ člen 67, 67/1, 95, 95/1, 133a, 133a/3, 180, 180/1, 192, 192/1, 194, 194/2, 265. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 190, 190/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje državnega organa – protipravnost ravnanja sodnika – izvršba na denarna sredstva – ustavitev izvršbe – preplačilo izvrševane terjatve – premoženjska škoda – nasprotna izvršba
Država ni odgovorna za ravnanje izvršilnega sodišča, ki po delnih plačilih dolžnika (te je sicer vročalo upnici, ki je vlagala delne umike izvršbe in sodišče je izdajo ustrezne sklepe o ustavitvi postopka) ni sproti preverjalo, kolikšna je še odprta terjatev upnice do dolžnika ter je (ker je v imenu dolžnika zanj plačevala tudi tretja oseba) zato prišlo do preplačila izterjevanega dolga.