Ob tožbeni trditvi, da korenine smrek, posajenih na zemljiščih tožencev, segajo na zemljišče tožnika in ga izčrpavajo, bi prišla v poštev le uporaba pravnega pravila paragrafa 422 ODZ, ki pa ne daje podlage za zahtevek na odstranitev dreves.
Stvarnopravno varstvo zaradi vznemirjenja lastnikov v obravnavanem primeru ni utemeljeno, ker ni bilo niti zatrjevano, da bi bile nepremičnine tožnikov prizadete čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnin ter glede na krajevne razmere običajna, niti ni bilo ugotovljeno, da bi nastopala znatnejša škoda.
Zahtevek je neutemeljen tudi na podlagi 156. člena ZOR, saj ni ugotovljeno, da bi zaradi smrek in njihovih korenin grozila tožnikom večja škoda.