ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost sodišča - solidarna obveznost
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu (glej 21. opombo sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020). Upoštevaje vse predhodne ugotovitve razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko (NLB) ni in je odločitev sodišča prve stopnje, da se ta zoper njo nadaljuje, pravilna.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z zneskom 500,00 EUR izreklo previsoko kazen. V danem primeru, ko je priča svoj izostanek z naroka 16. 12. 2019 dejansko opravičila z zdravniškim potrdilom, ki je bilo sicer predmet naknadne presoje s strani ZZZS in da je tudi pred narokom 9. 7. 2020 sodišču sporočila, da je na narok ne bo, pa po presoji pritožbenega sodišča zadošča denarna kazen v znesku 200,00 EUR. Takšna denarna kazen bo zadostno disciplinirala pričo ter v zadostni meri vplivala na procesno disciplino v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00044240
OZ člen 346, 347, 347/1.. ZPP člen 8.. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje enega partnerja - načelo enotnosti skupnega premoženja - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - kreditna pogodba - verzijski zahtevek - zastaralni rok - posli, ki presegajo redno upravljanje - dokazna presoja
V obravnavani zadevi je pravno relevantno, da je tožnica v času izvenzakonske skupnosti pridobila z najetjem kredita finančna sredstva, ki sta jih pravdni stranki in člani njune družine porabljali za povečanje in ohranitev skupnega premoženja ali za druge finančne izdatke, ki so bremenili družino.
ZFPPIPP člen 275, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22, 25.
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost vložitve tožbe - izpodbojna tožba - višina tožbenega zahtevka - višina sodne takse - višina stroškov - možnosti za uspeh - tveganje - kontrola dela stečajnega upravitelja - obrazloženost sklepa - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
V trenutku, ko sodišče izda soglasje za plačilo sodne takse, vsak pravdni postopek predstavlja določeno tveganje. Logika pritožnika pomeni, da sodišče nikoli ne bi smelo izdati soglasja za plačilo sodne takse, saj vedno obstaja negotovost tako glede izida pravde kot stroškov, ki bodo nastali v pravdnem postopku. Za razlago, za kakršno se zavzema pritožnik (torej, da bi moral upravitelj v naprej pojasniti in celo izkazati stroške celotnega postopka s tožbo), ni nobene zakonske podlage, niti ni mogoče že pred vložitvijo tožbe pridobiti soglasja sodišča za plačilo celotnih stroškov, povezanih z vloženo tožbo.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZRPPB člen 265.
protiustavnost zakonske določbe - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - odprava protiustavnosti - odškodninska odgovornost bank
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenijo in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenijo), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu.
Pritožbene trditve, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni prekršek in kritičen odnos do lastnega ravnanja, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve.
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158.
nepravdni postopek - zavrnitev predloga za povračilo stroškov - postopek po ZVEtL - namen ZVEtL - ureditev razmerja - interes strank za ureditev razmerja - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - javni interes - umik predloga v nepravdnem postopku
Postopek je bil izveden tudi v interesu udeleženke (občine), saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. V postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo, da je bil predlog umaknjen, še ne upravičuje uporabe določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZVEtL-1, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes, v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopki ali s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje večinoma le zasebnopravni interes pravdnih strank.
Glede na to, da je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodna odločba) za vsa izplačila na podlagi sodbe sodišča I Pd 1276/2014 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 594/2015 je bila toženka s plačilom neupravičeno obogatena, pri čemer prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/3, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 102, 137.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prihranki
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala.
Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega.
Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.
Ker glede na zgoraj pojasnjeno sodišče torej ne ugotavlja oz. presoja, ali je prekršek, ki ga je storilec storil v preizkusni dobi, mogoče šteti za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera, se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati in posebej razlagati, zakaj šteje, da storilčevo ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake za izdajo izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00044614
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 255, 256. ZZZDR člen 58, 58/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - objektivni in subjektivni pogoji - oškodovanje upnika - sklenjena sodna poravnava - dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - nedokončan objekt - darilna pogodba - nagib za darilo - kavza pogodbe - zahtevek za vrnitev darila - razveza darilne pogodbe - skupno premoženje zakoncev - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - predhodno vprašanje - trajanje življenjske skupnosti - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - namen škodovanja drugemu - zloraba pravice do sodnega varstva
Za presojo, ali gre za dogovor o skupni gradnji hiše, je treba ugotoviti, ali je bila gradnja realizirana, pri čemer ne drži, da je to lahko le dokončana gradnja. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da nedokončana gradnja še ne zadostuje za neveljavnost dogovora o skupni gradnji. Navedeno še posebej velja v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je bila hiša zgrajena do tretje gradbene faze, torej je do realizacije skupne gradnje prišlo, tožnica pa se je takoj po sklenitvi dogovora v zemljiški knjigi vknjižila kot solastnica.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Da se tožba lahko obravnava v pravdnem postopku, pa mora obsegati obvezne sestavine, ki jih predlog za izvršbo nima.
Sodišče prve stopnje je vlogo (dopolnitev tožbe) napačno, v nasprotju z določbo petega odstavka 204. člena Sodnega reda, vpisalo kot novo tožbo (v novi pravdi). To ne more iti na škodo stranke, ki je svojo obveznost (dopolnitev tožbe v prvi pravdi) pravočasno izpolnila.
tožba za izpraznitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - uporaba tuje nepremičnine - klet - ugovor zoper vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - nedobrovernost - lastniška posest - najemna pogodba
Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da spada klet št. 01 k stanovanju v lasti tožeče stranke, in da jo je uporabljala najemnica stanovanja, ne morejo biti izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, na katerega se sklicuje tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043481
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 346, 346/1. ZS člen 83, 83/3-5.
osebna vročitev - roki in naroki - fikcija osebne vročitve - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nujna zadeva - postopek za izdajo začasne odredbe - epidemija
Vrhovno sodišče RS je na občni seji dne 14. 1. 2015 zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Gre za nujno zadevo po 5. točki tretjega dostavka 83. člena ZS, v katerih pritožbeni roki tečejo ne glede na razglašeno epidemijo.
Srž spora ni bila v tem, da D. ne bi izvedlo del, ki so predmet njegovega računa z dne 13. 3. 2012, ampak je v tem, da so bila izvedena dela v računu razbita na preštevilne postavke, kar je vodilo do previsokih cen, poleg tega pa je D. izvedlo tudi posamezna dela, ki niso bila potrebna oziroma so predstavljala nadgradnjo (boljšo izvedbo) glede na osnovni projekt dogovorjenih del.
Tožnica utemeljeno graja odločitev prvega sodišča, da ni upravičena do povračila škode iz naslova potnih stroškov za prihod iz Švice v Slovenijo 3. 11. 2009 in 4. 5. 2011. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bil glavni oziroma odločilni razlog za tožničin prihod v Slovenijo tudi v teh terminih urejanje zadev v zvezi z odpravo napake na delih, ki jih je izvedla toženka.
varovani oddelek - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna bolezen - odvisnost od alkohola
Izpolnjene so vse zahteve za sprejem v varovani oddelek. Nasprotni udeleženec predvsem v zadnjem obdobju huje ogroža svoje zdravje in življenje (tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju), takšnega ravnanja ni sposoben obvladati in se mu upreti. Nasprotnemu udeležencu brez nadzora v varovanem oddelku ne morejo preprečiti nekontrolirane konzumacije alkohola v obliki razkužila, s tem pa tudi ne hude zdravstvene škode v obliki telesnih posledic ter aktivnejšega izražanja psihopatologije duševne bolezni.
Izrek sklepa ne sme puščati nikakršnega dvoma o tem, kakšna prepoved ali obveza je tožencu naložena, oziroma pred katerimi in kakšnimi motilnimi ravnanji je posest tožnice v bodoče na podlagi sklepa o motenju posesti pravno varovana.
Ker iz prepovednega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, za kakšno posestno varstvo v bodoče se tožnica zavzema, je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen in s tem ugodilni del izreka sklepa nedoločen in neizvršljiv.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba ex offo - otrokovi stiki - denarna kazen - preprečevanje stikov
Starša si morata prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tako mora starš, ki izvaja stike, pri tem izvajati skrb in odgovornost do otroka in mu nuditi primerno vzgojno vodstvo in vzpodbudo pri razvoju (7. člen DZ). Ravnanje v korist otroka pa vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 141. člena DZ).
preživninska obveznost staršev - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - posebej kvalificirane okoliščine - preživninske potrebe upravičenca - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - pridobitna sposobnost - izdatki zaradi preživljanja
Pridobitna sposobnost predlagateljice se ni bistveno spremenila. Predlagateljici so se v primerjavi z obdobjem ob prvi določitvi preživnine stanovanjski oziroma bivanjski stroški zvišali, saj je predlagateljica prodala lastniško stanovanje, tako da sedaj stroški najema stanovanja po odšteti subvenciji znašajo 81,57 EUR. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je predlagateljica v najem vzela stanovanje, ki presega standarde glede neprofitnih stanovanj, saj Pravilnik določa kot površinski normativ za enočlansko gospodinjstvo stanovanje površine od 20 do 30 m2, iz najemne pogodbe pa izhaja, da ima predlagateljica v najemu stanovanje velikosti 56,76 m2. Predlagateljica tudi ni več preživninska zavezanka za plačilo preživnine za sina, ki je bila ob določitvi preživnine določena na znesek 115 EUR mesečno.
ZNP-1 člen 33, 42, 57, 70. ZPP člen 76, 76/1, 365, 365/1-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pritožba zoper sklep o stroških postopka - pravica pritožbe - nedovoljena pritožba - prenehanje skrbništva - smrt varovanca - subsidiarna uporaba ZPP - pravna sposobnost fizične osebe
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo s smrtjo izgubi. Udeleženka z dnem smrti ni več nosilec pravic in obveznosti. Zato z dnem smrti udeleženke, ki je postavljena pod skrbništvo, ugasne tudi skrbništvo, saj razlogov za skrbništvo ni več. Skrbnica udeleženke bi se lahko za udeleženko pritožila do njene smrti, potem pa ne več.