Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter plačo konkretno z določbo 101., 102. in 137. člena ZIZ).
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - ustavitev izvršbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev v tujini
Trditev, da je dolžnica zdaj zaposlena v Republiki Avstriji, ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanaša na odločilno dejstvo, da dolžnica v Republiki Sloveniji ne prejema stalnih denarnih prejemkov, sodišče Republike Slovenije pa ni pristojno opravljati izvršbe na sredstva in predmete dolžnika v tujini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00048493
ZPP člen 1. ZPVPJN člen 1, 1/1, 1/2. ZJN-2 člen 57, 57/1, 57/1-8, 57/2, 63a, 63a/1, 63a/1-1. OZ člen 5, 6, 10, 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/1, 98/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1, 3/3. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152, 152/1.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - revizija evropskih strukturnih skladov - nadzor nad namensko porabo sredstev - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - smernice COCOF - pogodba o sofinanciranju - trditveno in dokazno breme - finančni popravek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - obstoj škode - podzakonski predpis - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - obrestni zahtevek
Po določbi prvega odstavka 98. člena Uredbe št. 1083/2006 imajo države članice prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov. Po določbi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena izvede država članica potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov, popravki države članice pa obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa, država pa upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. Ta določba, ki hkrati določa tudi merila, predstavlja neposredno podlago za odmero finančnih popravkov.
Ker je pogoj za finančni popravek škodovanje oz. možnost škodovanja sredstvom EU, škoda, ki bi nastala tožnici, ni pogoj za izrek finančnega popravka.
Glavni namen postopkov oddaje javnih naročil je gospodarna nabava blaga, storitev in gradenj, kar v prvi vrsti pomeni dosego (naj)nižje cene. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Stranka zato s trditvami o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadosti (svojemu) trditvenemu bremenu glede škodljivega vpliva na porabo proračunskih sredstev.
ZIZ člen 53, 53/2. ZDavP-2 člen 49, 49/4, 126, 126/2, 145, 145/2-2.
seznam izvršilnih naslovov - zastaranje - anatocizem - obračun davkov in prispevkov - pretrganje zastaranja
Pritožba se neutemeljeno zavzema, da obračuni prispevkov ne predstavljajo izvršilnega naslova. Skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov izvršljiv obračun davka. Po četrtem odstavku 49. člena ZDavP-2 obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
Kljub zatrjevanemu dejstvu oškodovankinega odhoda iz skupnosti na naslovu ..., nevarnost ponovitve kaznivih dejanj ni v ničemer zmanjšana, saj kot je poudarilo, v tej skupnosti živijo še druge potencialne žrtve, sploh pa po sodbi pritožbenega sodišča za vsak obdolžencu očitana kazniva dejanja tudi ni zahtevano neposredno sobivanje, torej fizična navzočnost storilca in žrtve. Takšna utemeljitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, kljub oškodovankini izselitvi, za obdolženca logično ne more biti ugodna, gotovo pa ni nedopustna.
URS člen 2, 33, 156. KZ-1 člen 186. ZOPNI člen 4, 4-10, 5, 27, 27/3. ZPP člen 8, 286a, 292, 339, 339/2, 339/2-14.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - nesorazmernost - protiustavnost zakona - pravica do zasebne lastnine - izvor premoženja - dokazovanje - pasivna legitimacija - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - protipravna premoženjska korist - nesorazmerna premoženjska korist - metoda izračuna - dokazna ocena - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - ugovor prekluzije - ponovna ocena dokazov - nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje
Sodišče mora v skladu s 156. členom URS postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče postopka ni dolžno prekiniti vedno, kadar katera od strank to zahteva, pač pa je dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe strank glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost. Po mnenju tožencev drugi odstavek 5. člena v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZOPNI posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. in 2. člena URS, ker od njih terja, da dokazujejo zakonit izvor premoženja iz preteklosti. Sodišče druge stopnje v navedenem ne najde nobenega neskladja z URS. Ravno nasprotno. Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke iz obdobja preiskovanja, ne gre izhajati zgolj iz finančne preiskave, ki je bila opravljena, temveč širše. Iz razloga, da neko premoženje ni bilo predmet finančne preiskave, tožencem ni mogoče odreči možnosti, da dokazujejo zakonitost izvora svojega premoženja. Ravno s preprečevanjem možnosti, da toženci dokažejo zakonit izvor premoženja iz preteklosti, bi bilo nesorazmerno poseženo v njihovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Čeprav se tožbeni zahtevek ne glasi na prvega toženca, je njegova pasivna legitimacija podana. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na odločbo VSL I Cpg 573/2016, iz katere izhaja, da je pri zahtevku v skladu z ZOPNI, tudi če se noben del zahtevka izrecno ne glasi na osebo, katere izvor premoženja je zatrjevan kot nezakonit, toženec tudi oseba, ki naj bi imela tako premoženje, ki naj bi s takim premoženjem razpolagala in glede katere naj bi bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje. Predmetni postopek izvira iz ravnanj prvega toženca, ki je storil kataloško kaznivo dejanje, prav tako je bil eden od udeležencev finančne preiskave.
Metoda neto vrednosti, ki je bila uporabljena za izračun očitnega nesorazmerja po ZOPNI, je ustrezna. Po 5. členu ZOPNI je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Določba drugega odstavka navedenega člena vzpostavlja domnevo, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Z jezikovno in namensko razlago navedene določbe je mogoče ugotoviti, kako se določi višina nezakonito pridobljenega premoženja (razkorak med dohodki in premoženjem tožencev, s katerim so razpolagali v določenem časovnem obdobju, t. j. v obdobju izvedbe finančne preiskave).
Toženci utemeljeno nasprotujejo dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki je nenatančna, neprepričljiva in pomanjkljiva. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tega metodološkega napotka ni v celoti upoštevalo.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Podana dokazna ocena tudi ne teži k sintezi, saj sodišče prve stopnje nosilnih dokazov ni v zadostni meri ocenilo v odnosu s preostalimi izvedenimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043765
ZPP člen 8, 214, 254. OZ člen 9.
izpolnitev pogodbene obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - najem vozila - rok za vračilo - zamuda z izpolnitvijo - vrnitev vozila - odtujitev vozila - dokaz z izvedencem - kršitev razpravnega načela - trditvena podlaga
Med strankama je nesporno, da je bil njun dogovor, da si toženec izposodi sporno vozilo za namen potovanja na Sardinijo. Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o dogovoru med pravdnima strankama, da mora toženec vozilo vrniti, ko se vrne z dopusta s Sardinije čez približno dva tedna oziroma konec avgusta 2011, je sodišče pravilno zaključilo, da je rok za vračilo vozila pričel teči z dnem izposoje oziroma sredi avgusta 2011 ter se je iztekel po dveh oziroma (glede na trditev tožnika o podaljšanju roka za en teden) treh tednih. Ker je bil rok za vračilo dogovorjen že ob sklenitvi pogodbe, je sodišče pravilno navedlo, da tožnikovo dodatno pozivanje k vračilu vozila za nastop toženčeve zamude ni bilo potrebno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja
Dejstvo, da dolžnik na zadnjem delu trase sanacije sploh ni izvedel, v postopku ni bilo sporno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje mnenju izvedenke sledilo pri zaključku o izpolnitvi obveznost po izvršilnem naslovu s strani dolžnika, saj nejasnosti glede (za ta postopek) relevantnih okoliščin v zvezi z izpolnitvijo obveznosti ni bilo.
prekinitev postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek denacionalizacije
ZVEtL-1 prekinitev postopka predvidena zgolj v zadevah, ko gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča ali druge stvarne pravice k stavbi (52. člen ZVEtL-1).
ZVO-1 člen 4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (2009) člen 11, 11/1, 11/2, 30a/1, 30a/3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Občini Kamnik (2009) člen 30. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kamnik (2018) člen 36, 36/5, 38, 38/1.
neupravičena obogatitev - plačilo komunalnih storitev - oskrba s pitno vodo - interno vodovodno omrežje - vodovodna cev - popravilo poškodovane stvari - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - cena storitev - metodologija oblikovanja cen - merilno mesto - razlaga predpisa - namenska razlaga
Iz dobavljene pitne vode je nastala komunalna odpadna voda, zato se je, v skladu z veljavno zakonodajo, cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oblikovala glede na količino komunalnih odpadnih voda le v primeru, če bi imel uporabnik nameščeno merilno napravo, ki bi merila količine odpadnih voda.
Do odpisa vodarine je lahko upravičen le uporabnik, ki mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma malomarnosti glede nastanka okvare, takšna skrbnost pa se od njega pričakuje tudi pri sanaciji okvare.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
Določba petega odstavka 22. člena ZP-1, na katero se sklicujejo tudi zagovorniki v pritožbi, predpisuje, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerimi je bilo je doseženo predpisano število kazenskih točk. Vendar je sklicevanje na to določbo neutemeljeno, saj v obstoječi zakonodaji nima izpeljave v posebnem zakonu.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost sodišča - solidarna obveznost
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu (glej 21. opombo sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020). Upoštevaje vse predhodne ugotovitve razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko (NLB) ni in je odločitev sodišča prve stopnje, da se ta zoper njo nadaljuje, pravilna.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z zneskom 500,00 EUR izreklo previsoko kazen. V danem primeru, ko je priča svoj izostanek z naroka 16. 12. 2019 dejansko opravičila z zdravniškim potrdilom, ki je bilo sicer predmet naknadne presoje s strani ZZZS in da je tudi pred narokom 9. 7. 2020 sodišču sporočila, da je na narok ne bo, pa po presoji pritožbenega sodišča zadošča denarna kazen v znesku 200,00 EUR. Takšna denarna kazen bo zadostno disciplinirala pričo ter v zadostni meri vplivala na procesno disciplino v pravdnem postopku.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Če obstajajo enake okoliščine, ki utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti pri vseh okrajnih sodiščih na območju višjega sodišča, prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče na območju tega višjega sodišča ni upravičen oziroma utemeljen.
ZVEtL-1 člen 23, 24, 43, 44. ZPDS člen 6. ZPN člen 7.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - atrij kot posebni skupni del - obseg pripadajočega zemljišča - kriteriji za določitev - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - pravica uporabe - izvenknjižna etažna lastnina - prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - ugovor javnega dobra
Nobenega dvoma ni, da atrijev ni mogoče šteti za del stanovanja, je pa po presoji pritožbenega sodišča podana podlaga, da se atrije v konkretnem primeru lahko šteje kot poseben skupni del. ZVEtL-1 v 43. členu med drugim določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji. V postopku, ki ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine, velja enaka domneva, vendar le v primeru, če sodišče v postopku zagotovi evidentiranje katastrskih sprememb na način, da atrij postane sestavni del površine posameznega dela stavbe (peti odstavek 23. člena ZVEtL-1). V tem primeru bi morala biti površina pod atrijem opredeljena kot zemljišče pod stavbo, saj bi se tak del stavbe neposredno dotikal zemeljske površine. Vendar pa stavba kot taka (glede na podatke spisa) na to zemljišče ne sega in bi bil zato tak katastrski vpis v nasprotju s 24. členom ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi bilo v tem postopku nesmotrno in nepotrebno posegati v katastrsko vpisano stavbo, je pa bolj pravilno, da se atriji določijo kot posebni skupni deli, ki služijo zgolj posameznim stanovanjem v pritličju stavbe in ne tako kot je odločilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00043680
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 220, 220/1.
dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - poškodovanje tuje stvari - zavrženje kazenske ovadbe - zavrženje vloge - utemeljen sum - nepopolna vloga
Navedbe iz vloge oškodovanke kot tožilke z nobeno konkretno okoliščino, kaj šele z dokazom oziroma vsaj indicem ne izkazujejo zahtevanega dokaznega standarda – utemeljenega suma, da je obdolženi A. G. storil po oškodovanki očitano mu kaznivo dejanje. V zavrženi oškodovankini kazenski ovadbi je v tej smeri nakazana le oškodovankina domneva, ″da je to (op. kaznivo dejanje) posledica največje strasti nagajanja dr. A. G. iz P.‶, brez kakršnekoli dodatne argumentacije.