izločitev dokazov - zaseg avtomobila - načelo kontradiktornosti - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26. 11. 2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov. Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27. 11. 2019 dalje; dejansko od 26. 11. 2019 od 14.25 dalje) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22. 11. 2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 16.. ZIZ-UPB4 člen 41.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
V sodbi v zadevi C-484/15 je Sodišče EU pojasnilo, da nacionalnega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni procesni akt ali enakovredna listina in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani, šele ko se mu ta sklep vroči, ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega. Prav tak pa je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Res se kontradiktornost (delno) vzpostavi v ugovornem postopku, vendar to po zgoraj citiranem stališču Sodišča EU, ki je pristojno za avtonomno razlago EU, ne zadošča za ugotovitev, da so zagotovljena zadostna jamstva za spoštovanje pravice do obrambe, da bi se lahko taka sodna odločba izvrševala v drugi državi članici neposredno brez kakšnega vmesnega postopka. Ker gre za avtonomno razlago evropskega prava, tudi niso utemeljene primerjave s potrdilom o izvršljivosti, izdanim na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju.
spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - nesporno dejansko stanje - prekluzija
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obširno, pravilno in v celoti obrazložilo vse dejanske in pravne (procesne) vidike v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe v odgovor toženki ter posledično presojo, da je bil toženkin odgovor prepozen in je zato (skupaj s prilogo) pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka neupošteven. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila prepozno in zato neupoštevno.
Obdolženi je bil zaloten pri hujšem prekršku. Po določbi 23. člena ZPrCP zaseže policist vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev, med njimi, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V predmetni zadevi so bili zato pogoji za zaseg vozila izpolnjeni.
ZIZ člen 19, 19/1, 21, 21/1, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 313.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo odločanja o vsebini in obsegu predloga za izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v katerem paricijski rok ni določen. Tudi izvršilni naslov, v katerem paricijski rok ni določen, je dopusten in primeren izvršilni naslov. Vendar pa mora sodišče v takšnem primeru paricijski rok določiti v skladu z 21. členom ZIZ ob smiselni uporabi določbe 313. člena ZPP.
Kadar sodišče paricijskega roka po določbi 21. člena ZIZ ne določi v sklepu o izvršbi, to sicer lahko sanira pri odločitvi o dolžnikovem ugovoru, vendar le na način, da ugovoru dolžnika ugodi in dolžniku določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, hkrati pa ga opozori, da v kolikor v navedenem roku sam ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu, bo dovolilo predlagano izvršbo.
rok za pritožbo - procesni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravni pouk - napačen pravni pouk - izločitvena pravica - pravočasna prijava izločitvene pravice - predkupna pravica
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - izročilna pogodba - soglasje dedičev - zakonska domneva - darilo - darilo dediču - manj verjetna pravica - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - vsebina napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka
Zapustnik, ki je oče petih otrok, je s svojim sinom E. E. sklenil dve izročilni pogodbi, obe v notarskem zapisu, zadnja je bila tudi zemljiškoknjižno realizirana. Po določilu 547. člena OZ je izročilna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strninjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo, v primeru nestrinjanja pa se izročeni deli premoženja štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 550. člena OZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da ostali štirje otroci zapustnika niso sodelovali pri sklepanju izročilne pogodbe in svojega soglasja k izročitvi premoženja niso podali. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je glede na zakonsko domnevo o darilu manj verjetna pravica pritožnika in ga zato napotilo na pravdo.
Stranka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana ter lahko tožbo vloži tudi glede drugih spornih dejstev. Predvsem pa mora sama (ne glede na sklep zapuščinskega sodišča) paziti na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka in v tem okviru tudi na ustrezno pasivno legitimacijo. Vsebina napotitvenega sklepa tako stranke ne omejuje, da vloži tožbo zoper vse tiste dediče, za katere meni, da morajo glede na vsebino zahtevka sodelovati na pasivni strani.
pogoji za prekinitev postopka - bodoče negotovo dejstvo - napotitev dediča na pravdo
Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, ker se sodišče pri razlogih prekinitve postopka sklicuje na bodoče dejstvo, ki do izdaje izpodbijanega sklepa (8. 9. 2020) sploh še ni nastalo.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - vročitev predloga v izjavo - načelo kontradiktornosti
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044594
DZ člen 67, 68.. ZGD-1 člen 35.. ZFPPIPP člen 245, 245/1.. ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - obseg pooblastila prokurista - skupno premoženje zakoncev - obtožba upravičenega tožilca - poslovni delež kot skupno premoženje - oškodovanec kot tožilec
V skladu z določili 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) pa sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo, v mejah teh upravičenj pa zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Že iz takšne zakonske dikcije izhaja, da prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ki bi bil (samodejno) upravičen zastopati družbo v okviru prevzema kazenskega pregona oziroma podaji zahteve za preiskavo, temveč je funkcija prokurista primarno vezana na pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, pri čemer je seveda prokuristu lahko podeljeno posebno pooblastilo za določena dejanja, ki tak okvir presegajo, vendar kaj takega pritožnica ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa. Poslovni delež pa pomeni le članstvo, skupek upravičenj družbenika, predmet imetništva in imetništvo pravic družbenika, pri čemer družbenik ni nikoli lastnik družbe, temveč je le lastnik poslovnega deleža. Sicer načeloma velja, da predstavljajo skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali življenjske skupnosti zakoncev (67. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ), ter da skupno premoženje zakoncev pripada slednjima skupaj, pri čemer deleži vsakega od njiju niso določeni (prvi odstavek 68. člena DZ). Vendar pa navedbe o skupnem premoženju zakoncev niso relevantne v obravnavani zadevi, ko je šlo za kapitalsko gospodarsko družbo, kjer je premoženje družbe ločeno od premoženja njenih družbenikov.
Tožnik zmotno meni, da je rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 procesni rok. Navedeni rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.
Za razliko od 154. člena ZPP, ki pri odločanju o pravdnih stroških izhaja iz načela causae (načelo uspeha; stroške krije stranka, ki je dala povod za tožbo, t. j. stranka, ki v postopku ni uspela), pravila o stroških izvršilnega postopka izhajajo iz načela culpae (načelo krivde). Zaradi neplačila zapadle terjatve je namreč krivda za tek izvršilnega postopka na dolžniku, razen v kolikor iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je upnik stroške dolžniku neutemeljeno povzročil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00044711
OZ člen 440. ZZK-1 člen 243, 244.
prodaja tuje stvari - dobrovernost pridobitelja - izbrisna tožba
Prodaja tuje stvari sama po sebi namreč ni ničen pravni posel, ker ni prepovedana, posebej o tem govori določba 440. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le dobroverni pridobitelj in pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, ki temelji na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov in neprerekanih trditvah tožnice, da toženka pri sklepanju prodajne pogodbe z družbo S. d.o.o. dne 19. 10. 2004 ni bila dobroverna.
gospodarski spor majhne vrednosti - gospodarska pogodba - prodajna pogodba - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - reklamacija - skrita napaka - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - poziv na odpravo napake - rok za odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - odstop od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razvezana pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - dokazi in izvajanje dokazov - priznana dejstva - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - odpravljiva nesklepčnost - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev razpravnega načela - odločanje o pritožbi - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku - načelo kontradiktornosti - nedovoljena pritožbena novota
O pritožbi je v tem sporu majhne vrednosti odločal senat. Kot bistveno vprašanje je presojal s pritožbo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru kljub temu, da tožeča stranka v tožbi ni navedla datuma, ko je toženo stranko z SMS sporočilom obvestila o napaki, tožba sklepčna, ker datum, to je 10. 8. 2018 izhaja iz SMS sporočila (priloga A3) in bi bilo prisiljeno trditi, da zaradi izostanka navedbe tega datuma, ob vseh ostalih neprerekanih dejstvih v zvezi s SMS sporočilom, tožba ni sklepčna.
Ugotovljeno nesklepčnost je sodišče prve stopnje samo odpravilo tako, da je v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo z vpogledom v priložene tožničine dokaze (SMS sporočila) ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi (kršitev 5. člena ZPP). S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjavljanja in načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZST-1 določa količnik za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno v individualnih delovnih sporih premoženjske narave v tar. št. 2321 v višini 2,0, ki se pomnoži s takso glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1 oziroma priloga 1). Ta količnik je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, pri čemer pa je zmotno štelo, da se je toženka pritožila zoper sodbo v celoti in je bistvena vrednost spornega predmeta 78.841,26 EUR. Četudi je toženka v pritožbi navedla, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti, je šteti, da sega obseg izpodbijanja, do koder sega pritožnikov pravovarstveni interes, torej da sodbo sodišča prve stopnje toženka izpodbija v delu, v katerem ni uspela, tj. v ugodilnem delu v vrednosti 58.861,26 EUR (da se toženka pritožuje le zoper ta del sodbe je razbrati tudi iz obrazložitve pritožbe). Upoštevaje to vrednost je sodna taksa odmerjena previsoko, pravilno bi bila v višini 818,00 EUR.
Tožnica je v času od maja 2018 do konec julija 2018 na kliniki B., skupaj z zobozdravnico D.D., obravnavala pacientko E.E. brez napotne listine in mimo čakalnega seznama ter za opravljene storitve, ki niso bile evidentirane in obračunane ZZZS, pacientki obračunalo storitve brez pravne podlage ter prejela in si protipravno prilastila denar v skupnem znesku 920,00 EUR, zato je podan razlog za odpoved, določen v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pa ima vse znake kaznivega dejanja podkupnine po drugem odstavku 261. člena KZ-1.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neupravičen izostanek z naroka - zahteva za izvedbo naroka - zahteva za izločitev sodnika - oprava naroka - izdaja sodbe - obvestitev stranke o zavrnitvi predloga za preložitev naroka
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti izdalo na podlagi določbe 3. odstavka 454. člena ZPP. Po tej določbi izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa na narok ne pride, čeprav je bila v redu vabljena.
Toženec razpravljajoči sodnici, ki je kljub njegovi zahtevi za izločitev dne 30. 9. 2020 opravila razpisan narok v njegovi odsotnosti, neutemeljeno očita kršitev iz 1. odstavka 74. člena ZPP. Določba 74. člena ZPP namreč pooblašča sodnika, da lahko kljub zahtevi za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča. Ker je bila torej njegova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena pred izdajo izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, obstoja kakšnih drugih izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP pa toženec tudi v pritožbi ne navaja, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Zakon tudi ne predpisuje obveznosti sodišča, da bi moralo o sprejetem sklepu, da prošnji za preložitev naroka ne bo ugodilo, obvestiti stranko, ki je preložitev predlagala, takšna pa je tudi ustaljena in enotna sodna praksa sodišč, ki je že zavzela stališče, da se mora stranka, če ne prejme obvestila o preklicu naroka, le-tega udeležiti, ker sicer sam odgovarjajo za morebitne posledice izostanka z naroka.
Posledic neopravičenega izostanka z naroka 3. odstavek 454. člena ZPP ne veže zgolj na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo, zato sta pravna teorija in tudi sodna praksa že zavzeli stališče, da posledice izostanka nastopijo zaradi izostanka iz kateregakoli naroka.
izvršba na nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe - tržna vrednost nepremičnine
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa
Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).
Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.