preživnina - preživnina mladoletnih otrok - smrt - preživninski zavezanec - obveznost osebne narave - denarna terjatev - odgovornost dedičev
Stališče, da je tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za plačevanje preživnine v korist obeh otrok od vložitve tožbe do zavezančeve smrti denarna terjatev, za izpolnitev katere so odgovorni njegovi dediči, je pravilno. Ne gre torej za osebno obveznost, ki je po smrti zavezanca ne bi bilo več mogoče obravnavati.
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako in v čem je storilka v postopku svoje izjave spreminjala oziroma jih pavšalizirala, da je zaradi tega podvomilo v njihovo resničnost.
Dokazna ocena sodbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odgovornostjo storilke tudi temelji na dokazu, ki je pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043621
KZ-1 člen 73, 73/2. ZKP člen 445a, 445a/2, 445a/2-2, 498.
varnostni ukrep odvzema predmetov - predlog državnega tožilca - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-3, 8, 8/2, 8/7. ZD člen 2, 221. ZTLR člen 52.
dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - novo najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - lastnik nepremičnin - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - skupna lastnina - solastnina - predmet dedovanja - denacionalizacija agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - pravica paše - služnostna pravica paše - služnostna pravica - obseg služnosti - pridobitev stvarne služnosti - nastanek služnostne pravice
Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.
Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.
Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).
neupravičena obogatitev - pravica do uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - izključna uporaba enega od solastnikov - onemogočanje uporabe solastniku - soposest - opustitev posesti - opustitev dolžnega ravnanja - poizvedovalna dolžnost - neskrbno ravnanje - vročitev sodnega pisanja
Dolžnost skrbnega ravnanja je vedno ob pravici. Opustitev dolžnostnega ravnanja, ki se kaže v konkretnem primeru kot neskrbno ravnanje oziroma kot opustitev pričakovane poizvedovalne dolžnosti, lahko omejuje ali izključuje pravico do uporabnine. Ali povedano drugače. Tožnikova pravica do uporabnine je tudi v njegovem dolžnostnem ravnanju, ki se pričakuje v teh pravnih razmerjih. Tehtanje toženkinih ravnanj, ki je opustila dolžnostno ravnanje, da nedvoumno obvesti tožnika o opustitvi posesti, s skrbnimi ravnanji, ki se pričakujejo od tožnika v zvezi s poizvedovalno dolžnostjo, pokaže, da tožnik po 1. 1. 2018 ni več upravičen do zahtevanega pravnega varstva. Morda se v tožnikovem neskrbnem ravnanju skriva celo nedovoljeno izvrševanje pravice. Pritožbeno sodišče meni, da se s spremembo odločitve sodišča prve stopnje vzpostavlja pravilno pravno razmerje med pravicami in dolžnostnimi ravnanji pravdnih strank, ki ustrezajo načelu pravne enakosti, in se na ta način konkretni dejanski stan prekriva z abstraktnim dejanskim stanom iz 198. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044499
SPZ člen 73, 75, 99. OZ člen 133. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 3, 100. ZPP člen 254.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - opustitev vznemirjanja lastnika nepremičnine - nedopustnost vznemirjanja - sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedana imisija - javno dobro - javna pot - dostop do nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pravica - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna, ker dejstva, ki jih je sodišče ugotavljalo z izvedenčevo pomočjo, niso (več) pomembna za odločitev o zahtevku. Ker gre za dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga, očitana pomanjkljivost ne posega v pravico tožnikov do izjave.
Po tožbenih trditvah je vir vznemirjanja del zgradbe, ki stoji na javni poti in ki onemogoča dostop do nepremičnin v njuni lasti z večjimi vozili. Ker pravica do dostopa do nepremičnine ni sestavni del lastninskih upravičenj glede te nepremičnine, sam obstoj zgradbe ne vpliva na izvrševanje lastninskih upravičenj glede njunih parcel. Tožnika sta zahtevek utemeljevala z upravičenji, ki izvirajo iz položaja sosednje parcele kot javnega dobra, ta pa jima ne dajejo zahtevanega varstva po 99. členu SPZ.
Upravičenja, ki izvirajo iz javnega dobra, se bistveno razlikujejo od upravičenj, ki izvirajo iz služnostne pravice. Ustanovitev javnega dobra in upravljanje z njim je v pristojnosti oblastnega organa, posameznikova upravičenja, ki izvirajo iz javnega dobra, pa niso izključujoča, kar je na drugi strani bistveni element (civilnih) stvarnopravnih upravičenj.
Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045007
ZNP člen 9. ZPP člen 82, 329, 329/4.
delitev solastnine - napotitev na pravdo ali drug postopek - razglasitev pogrešanca za mrtvega - predhodno vprašanje - ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Pritožniki so zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditev stikov otroka s staršem - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pojasnilo, da se do drugačne odločitve stiki med toženko in mld. otrokom zaenkrat ne razširijo, ne sodi v izrek, marveč v obrazložitev, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del razveljavilo.
ZPP člen 319. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 154, 154/2.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe zaradi ugovora pravnomočno razsojene stvari - istovetnost zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - identiteta tožbenega zahtevka - tožbeni predlog - tožbeni temelj - pravni naslov - isti historični dogodek - časovne meje pravnomočnosti - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - zakonita in dobroverna posest - čas priposestvovanja - spor o poteku meje - odločitev o stroških pravdnega postopka - vrednost spornega predmeta - neznaten uspeh
V obravnavanem primeru je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno o pravni podlagi, ki jo sedaj uveljavlja tožnik v tem postopku; gre tudi za enak interesni in vrednostni temelj, ki se utemeljuje na isti pravni podlagi. Ne gre torej za historični dogodek,o katerem še ni bilo odločeno; gre za ista temelja, ki imata enako vsebino in zasledujeta enake pravne posledice. Temeljno vprašanje je kdo, kdaj in na kakšen način je izvrševal dobroverno (zakonito oziroma lastniško) posest, o tem vprašanju pa se je sodišče izreklo v že pravnomočni sodbi.
ZD člen 163, 173, 214, 214/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 355, 355/1, 365, 365-3.
postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - sklep o dedovanju - ugotovitev obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - višina denarnih sredstev na računu - seznanitev s podatki - dolžnost seznanitve - priglasitev k dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dedinja v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo celotnega obsega zapustničinega premoženja in da se zato ni mogla izreči o svojih morebitnih zahtevkih, povezanih z dedovanjem. S tem je bila prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic, ki so predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice
Glede na to, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno (pa čeprav s težavo in ob prisotnosti bolečin), to pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - venire contra factum proprium
Pojem dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine se je razvil v sodni praksi. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da dejanska etažna lastnina upošteva dejansko izvrševanje (formalne) solastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske zgradbe (dejanskih etažah, stanovanjih). Med dejanskim izvrševanjem pravice in njenim formalnim, zemljiškoknjižnim videzom obstaja kvalitativen razkorak. Dejansko izvrševanje solastninske pravice namreč ustreza izključni lastninski oblasti posameznih solastnikov na realnih (in ne idealnih) delih nepremičnine. Takšno izvrševanje je kvalitativno drugačno in gre dlje od siceršnjega dogovora solastnikov o načinu rabe solastne nepremičnine. Zato dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, še nikakor ne pomeni, da gre tudi resnično za solastnino in ne za dejansko etažno lastnino, kot zgrešeno meni pritožnik, ko se sklicuje na zemljiškoknjižne vpise.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - obstoj terjatve - dokazno breme - terjatev do zapuščine
Dokazno breme v pravdi za dokazovanje obstoja terjatve, ki jo v zapuščinskem postopku zakonita dedinja zanika, je na strani upnika, torej oporočnega dediča. Če bo oporočni dedič v pravdi to dokazno breme zmogel, se bo dokazno breme o neobstoju terjatve prevalilo na zakonito dedinjo. Zapuščinsko sodišče, ki dokazov v zapuščinskem postopku ne izvaja, je zato pravilno ocenilo, da se v tem primeru trditev oporočnega dediča šteje za manj verjetno.
zavrženje prepoznega ugovora - seznanitev s sklepom - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nezakrivljena zamuda - zadostna skrbnost - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena, torej, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne preprečiti.
Očitek, da je tožničino psihično stanje posledica njene siceršnje depresivnosti, ni utemeljen, saj mora odgovorna oseba v zakup vzeti stanje poškodovanca, kakršno je, ne pa računati na povsem zdravo osebo brez kakršnihkoli telesnih ali duševnih bolezenskih predispozicij. Večja škoda od povprečno pričakovanje mora bremeniti tistega, ki protipravno ravna, to pa je bil v konkretnem primeru le toženec (doktrina eggshell scull).
ZPP člen 154.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 39.
priznanje pravdnih stroškov - uspeh strank v postopku
V konkretnem primeru gre za socialni spor. Vrste storitev in število točk za posamezne storitve v tem sporu so urejene VII. poglavju OT. V socialnih sporih ni podlage za priznanje stroškov po tarifni št. 39.