Sodišče prve stopnje je po preizkusu dovoljenosti pritožbe v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je M.N. pritožbo vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega je pritožba izključena. Zato je pritožbo M.N. na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se na podlagi prvega odstavka 403. člena ZKP uporablja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, na podlagi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
Ker odločanje o premoženjskopravnem zahtevku predstavlja adhezijski postopek, ki poteka po pravilih civilnega prava, je potrebno odločbo o premoženjskopravnem zahtevku ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v treh povedih zapisalo zgolj, da je sodišče zahtevek v celoti priznalo in da je oškodovanec v spis vložil potrdila o plačilu računov za opravljena dela za obnovo poslopja in poravnavo, sklenjeno z zavarovalnico, iz česar izhaja, da je uveljavljal le razliko, ni pa pojasnilo, na podlagi česa je zaključilo, da je oškodovanec res utrpel škodo v navedeni višini niti, zakaj zavarovalnica oškodovancu ni plačala celotne škode.
odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenega dokaza
Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik je s tem, ko je okrog 4.15 ure po končanem polnjenju viseče dizel lokomotive pozabil odklopiti dve gumijasti cevi, ki sta se, po tem, ko je tožnik pomočniku dal znak za pričetek vožnje, iztrgali iz cisterne za gorivo, kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti
V predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor na podlagi 481. člena ZPP, ker je tožnica postavila stvarnopravni zahtevek v skladu z 92. členom SPZ na vrnitev stvari oziroma izročitev nepremičnine v posest, ki pa na podlagi drugega odstavka 481. člena ZPP ne spada med gospodarske spore in na podlagi določbe 444. člena ZPP tudi ne za spor majhne vrednosti.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ker je torej izkazano, da je storilec kljub pritožbenim zatrjevanjem, da ne govori nemškega jezika, s tujimi organi komuniciral v nemškem jeziku, četudi s pomočjo Google prevajalnika, so pristojni organi Republike Avstrije imeli podlago za domnevo, da storilec razume nemški jezik, saj jih o tem, da so pritožbe sestavljene z Google prevajalnikom, ni obvestil, in so zato komunicirali z njim zgolj v nemškem jeziku. Storilec se glede na tako procesno situacijo v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na nerazumevanje jezika, v katerem je potekal postopek, kar bi sicer lahko predstavljalo razlog za zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
zavrženje zasebne tožbe - obvezne sestavine zasebne tožbe - poziv na popravo vloge
Pritožbeno sodišče k obrazloženemu dodaja še, da pritožnica kot zasebna tožilka ni zmogla sama sestaviti zasebne tožbe tako, kot je določeno v zakonu in da bi jo lahko sodišče prve stopnje obravnavalo. Zato bi si morala poiskati pomoč strokovnjaka (na primer odvetnika). V nobenem primeru pa zasebne tožbe ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 41, 41/1, 41/2, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - zaslišanje izvedenca - ustno podajanje mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja
Odločitev, ali bo sodišče, zaradi danih pripomb na pisno izdelano mnenje, izvedenko zaslišalo ali pa bo (ponovno) terjalo njegovo pisno dopolnitev, je v rokah sodišča in ne strank.
Če gre le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani, dodatna nagrada izvedencu ne pripada. Pritožbeno sodišče soglaša, da ni nobenega razloga, da bi bilo v primeru, ko se sodišče odloči, da dodatnih pojasnil ne zahteva pisno, ampak izvedenca vabi na zaslišanje, drugače.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.
Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.
Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.. ZDD-1 člen 26, 26/1, 27, 30, 30/1, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
pogoji za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - stroški postopka v družinskih sporih
Predpogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je torej znatnejša sprememba okoliščin, bodisi na strani otroka (kot spremenjene potrebe), očeta ali matere, (kot spremenjene preživninske zmožnosti).
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pravica do uporabe slovenskega jezika - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - pravica do pravnega sredstva
Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043772
KZ-1 člen 141, 141/1, 141/3,. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 402, 402/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 42, 42/5, 49,.
kršitev nedotakljivosti stanovanja - ugovor zoper obtožbo - rubež - izvršitelj - izvršilna dejanja - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča
Sicer pa pritožnik prezre določbo 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, na katero je sodišče prve stopnje tudi opozorilo v točki 14 razlogov izpodbijanega sklepa. V skladu s to določbo mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave (kamor spadata tudi delitev uporabe prostorov in lastništvo predmetov), razen če pristojni organ določi drugače. Iz zbranega dokaznega gradiva pa ne izhaja, da bi pristojni organ kaj drugače določil, niti tega pritožnik ne zatrjuje. S tem v zvezi pa se pritožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na 42. in 49. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ko navaja, da sodišče prve stopnje teh določb v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo in sta obdolženca brez prisotnosti oškodovanca kot tožilca in brez odredbe sodišča vstopila, pregledala in preiskala njegovo stanovanje. Vendar pa je v zapisniku navedeno, da je dolžnica obdolžencema v stanovanje po seznanitvi z namenom njunega obiska dovolila vstopiti, zato uporaba petega odstavka 42. člena citiranega pravilnika, ki predvideva uporabo odredbe sodišča za vstop v prostore, niti ne pride v poštev, saj ta določba predvideva nasilen vstop na podlagi odredbe sodišča ob prisotnosti dveh polnoletnih prič le pri opravi izvršilnih dejanj v zaklenjenih prostorih in ko dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, kar pa v tej zadevi ni primer.
spor iz družinskih razmerij - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že v letu 2015, zato je sodišče pri odmeri stroškov pravilno izhajalo iz določila 413. člena ZPP, ki v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki omogoča uporabo prostega preudarka. Tega je tudi ustrezno uporabilo, upoštevajoč, da sta obe stranki pripomogli k dolgotrajnosti postopka, ki se je glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo ter stikov, kjer so bila razhajanja največja, po štirih letih končal s sodno poravnavo. Z odločitvijo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (razen stroškov izvedenke), je sodišče upoštevalo tudi njihovo različno višino, saj so ti tožniku, ki je v postopku ves čas imel pooblaščenko, nastali v večji meri, in je takšna odločitev za toženko ugodna.
Uporaba prostega preudarka namreč zasleduje cilj postopkovne pravičnosti, torej sodišču omogoča, da se pri porazdelitvi stroškovnega bremena poleg uspeha v postopku upoštevajo tudi njegov namen, procesna ravnanja strank ter upravičenost posameznih dokaznih predlogov, ne pa izravnalne pravičnosti glede na premoženjsko stanje udeležencev postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046241
ZPP člen 158. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
stroški postopka - umik predloga - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov z otrokom - sodna intervencija - povod za tožbo
Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih
Ureditev stikov z mld. sinom in hčerko. Stopnjevit pristop pri ureditvi stikov s sinom. Mnenje hčerke, stare skoraj 18 let. Hiter, sumaren in provizoričen postopek. Standard verjetnosti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivni razlogi
Tako bi moral storilec v primeru, če dejansko zaradi nezmožnosti plačila ni mogel opraviti niti prijave v edukacijsko delavnico, to pravočasno sporočiti sodišču še pred iztekom roka za predložitev takega potrdila. Spisovno gradivo pa izkazuje ravno nasprotno, da storilec ni tega sporočil sodišču niti po prejemu dopisa, s katerim ga je sodišče opozorilo na neizpolnitev naložene mu obveznosti in ga pozvalo, da sporoči morebitne objektivne razloge za tako ravnanje.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00045732
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.. ZPP člen 17.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Bruseljska uredba IIa - postopek v zakonskih sporih - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - običajno prebivališče
Družina predlagateljice se je na Irskem ustalila ter se preko zaposlitve staršev in šolanja otrok aktivno vključila v ekonomske in socialne zadeve te družbe.
Eden od temeljnih kriterijev za običajno prebivališče je tudi v tem, da člani družine na nekem območju določen čas kontinuirano (fizično) prebivajo.
ZFPPIPP člen 236, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1-2. ZPP člen 108, 108/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - začetek teka roka - dejanski prejem sodne pošiljke - pravočasna vložitev vloge - neizpodbojna domneva insolventnosti - izdaja odločbe brez naroka
Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 31. 12. 2020, in se je iztekel 14. 1. 2021, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je dolžnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (15. 1. 2021). Zaradi dolžnikovega napačnega sklepanja, da se tridnevni rok za dopolnitev predloga šteje od tega dne, je prišlo do tega, da je zamudil rok, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje. Rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP za dopolnitev predloga za odložitev odločanja (ki je nepodaljšljiv (četrti odstavek istega člena)), je začel teči 15. 1. 2021 in se je iztekel 19. 1. 2021, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Dodeljeni rok je res kratek, vendar ni mogoče spregledati, da si ga je dolžnik precej podaljšal že samo s tem, da pisanja ni prevzel (kadarkoli od 30. 12. 2020 do 14. 1. 2021) in to ne glede na to, da se je zavedal, da mu grozi, da se bo nad njim začel stečajni postopek.