ugovor po izteku roka - obrazloženost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2, 429, 432, 432/3.
utemeljen sum - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Čeprav je bil pripor podaljšan v skrajšanem postopku, pa izjemnost pripora v tovrstnih primerih pomeni le to, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen, ob pozornem tehtanju teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, zlasti ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je to za reševanje konkretnega primera uporabilo povsem drugo pravo od tistega, ki ga je kot relevantno predstavilo v programu vodenja postopka s tem, ko je uporabilo določbe 4. in 8. člena OZ in ne določbe 41. člena ZDR-I, na katero se je sklicevala tožena stranka, kar naj bi posledično predstavljalo ustavno nedopustno sodbo presenečenja, tako ni utemeljen. Drži sicer, da sodišče v programu vodenja postopka teh konkretnih določb OZ ni navedlo, vendar s tem kakšne kršitve ni zagrešilo, saj je program vodenja postopka namenjen zgolj racionalni predstavitvi vodenja postopka in sodišče nanj ni vezano v smislu, da drugih določb, če se za uporabo teh pokaže potreba, ne bi smelo uporabiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Sodišče prve stopnje je glede na težo storjenega kaznivega dejanja, način njegove izvršitve, višino povzročene škode in stopnjo obdolženčeve krivde izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obdolženemu A. A. določilo ustrezno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo ter utemeljeno določilo posebni pogoj in v njem ustrezen rok, v katerem je obdolženec dolžan oškodovani družbi škodo poravnati. Iz podatkov o obsojenosti obdolženca za kazniva dejanja je kot obteževalno okoliščino lahko upoštevalo le tiste sodbe, izrečene obdolžencu za storjena kazniva dejanja, ki so bile pravnomočne v času, ko je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, in ta podatek je pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ustrezno upoštevalo, prav tako način izvršitve in kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je kaznivo dejanje priznal.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1, 221i, 221i/5, 221i/6.
prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - poslovodni organ - nadzorni organ - odpoklic - razrešitev - imenovanje - soglasje sodišča
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
V skladu z načelom akuzatornosti, določenim v 19. členu ZKP se lahko kazenski postopek uvede le na zahtevo upravičenega tožilca. Tako lahko obtožni akt vloži le upravičeni tožilec. Če se na glavni obravnavi ugotovi, da ni obtožbe upravičenega tožilca, mora sodišče obtožnico po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavreči. Navedena določba se upoštevaje 429. člen ZKP uporablja tudi v skrajšanem kazenskem postopku.
Oškodovanec kot tožilec ne more začeti pregona, če kaznivo dejanje sploh ni bilo prijavljeno državnemu tožilcu ali če državni tožilec o ovadbi še ni odločil, temveč lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona.
ZFPPIPP člen 236, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1-2. ZPP člen 108, 108/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - začetek teka roka - dejanski prejem sodne pošiljke - pravočasna vložitev vloge - neizpodbojna domneva insolventnosti - izdaja odločbe brez naroka
Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 31. 12. 2020, in se je iztekel 14. 1. 2021, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je dolžnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (15. 1. 2021). Zaradi dolžnikovega napačnega sklepanja, da se tridnevni rok za dopolnitev predloga šteje od tega dne, je prišlo do tega, da je zamudil rok, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje. Rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP za dopolnitev predloga za odložitev odločanja (ki je nepodaljšljiv (četrti odstavek istega člena)), je začel teči 15. 1. 2021 in se je iztekel 19. 1. 2021, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Dodeljeni rok je res kratek, vendar ni mogoče spregledati, da si ga je dolžnik precej podaljšal že samo s tem, da pisanja ni prevzel (kadarkoli od 30. 12. 2020 do 14. 1. 2021) in to ne glede na to, da se je zavedal, da mu grozi, da se bo nad njim začel stečajni postopek.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine - načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Če je sodišče prve stopnje, kljub zgoraj navedenim okoliščinam, podvomilo v obtožbeno trditev o ponarejenem podpisu na pogodbi z dne 31. 7. 2014, bi moralo v skladu s še vedno veljavnim načelom iskanja materialne resnice po prvem odstavku 17. člena ZKP samo, brez predloga strank, z ustreznim izvedencem zanesljivo ugotoviti, ali je podano odločilno dejstvo in zakonski znak kaznivega dejanja, torej ali je V. podpis na kupoprodajni pogodbi z dne 31. 7. 2014 ponarejen.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - sklep o prošnji za podaljšanje roka - končanje postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 22, 23, 25, 32, 34, 35, 38. ZKP člen 83, 83/2, 83/3.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - davčni postopek - obdavčenje
Pri tem ni odveč poudariti, da namen opravljene analize pridobljenih podatkov ni bil ugotavljanje časovne in prostorske identifikacije zaposlenih delavcev, temveč primarno in za potrebe davčnega postopka ugotoviti vse relevantne okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje. Zgolj za dosego tega cilja je analizo pridobljenih podatkov za ugotovitev točnosti in višino plačila potrebnih davščin in prispevkov, pogojevala tudi lokacija delavcev, s tem pa je bila utemeljena tako nujnost kot tudi sorazmernost analize podatkov za ugotavljanje davčnih obveznosti, ki jih sicer drugače ne bi bilo mogoče ugotoviti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodba na podlagi odpovedi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker se na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni bilo izkazano, da je bila izjava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2. ZTLR člen 25.
zemljišče kot funkcionalno zemljišče - dostop do parcele - dvorišče - nadomestna gradnja - gradnja na tujem svetu - nedobroverni graditelj
VS RS je zavzelo stališče, da določbe 25. člena ZTLR ni mogoče razumeti tako, da omogoča le pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem objekt stoji, temveč tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za redno rabo tega objekta. Drugačna razlaga določb o gradnji na tujem bi izvotlila pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem objekt stoji.
Zmotno je stališče pritožbe, da lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ne more pridobiti tudi nedobroveren graditelj.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - dejanski lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - izpodbijanje zakonske domneve - izvensodna rešitev razmerja
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
Kot zemljiškoknjižna lastnica bo lahko tožnica vzpostavila lastninsko pravico v toženčevo korist, vendar na način, da bo začela razreševati stanje v času družbene lastnine, pri tem pa bo morala upoštevati veljavna določila zakonodaje o lastninjenju in privatizaciji. Tudi ni ovire, da tožnica s tožencem uredi lastništvo spornega stanovanja izvensodno, po potrebi z vključitvijo države, ki je s tožencem sklenila prodajno pogodbo, oziroma drugih oseb, na katere so bile dejansko prenesene določene pravice, npr. pravica uporabe.
Določilo 35. člena ZVEtL-1 predstavlja le zakonsko podlago za sprožitev pravde, kljub temu, da je bilo v nepravdnem postopku po ZVEtL-1 o lastninski pravici že odločeno. Navedeno določilo samo po sebi ni materialno pravna podlaga za ugotovitev ali prenos lastninske pravice.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.
Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.
Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.
Pritožnik se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, tudi ni naknadno opravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka.
novinarski prispevek - nepogodbena odškodninska odgovornost - kršitev osebnostnih pravic - žalitev časti in dobrega imena - žaljivost izjave - splošni interes javnosti - namen informiranja javnosti - kršitev temeljnih pravic delavcev - javna razprava - ustrezna skrbnost - protipravnost ravnanja novinarja
Pred prvim spornim prispevkom je drugi tožnik grozil novinarki in v prispevku je bilo navedeno, da so s strani prve tožnice odgovorili, da se bo o zadevah govorilo na sodišču. Da bi morala novinarka o istovrstni problematiki v relativno kratkem časovnem obdobju po tem, ko je prejela izrecne in konkretne grožnje svojega sogovornika, za isto obravnavano temo še vedno vztrajati po pridobivanju odzivov, ni več razumna stopnja skrbnosti, na podlagi katere bi opustitev tega presodili kot protipravno ravnanje.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih
Ureditev stikov z mld. sinom in hčerko. Stopnjevit pristop pri ureditvi stikov s sinom. Mnenje hčerke, stare skoraj 18 let. Hiter, sumaren in provizoričen postopek. Standard verjetnosti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivni razlogi
Tako bi moral storilec v primeru, če dejansko zaradi nezmožnosti plačila ni mogel opraviti niti prijave v edukacijsko delavnico, to pravočasno sporočiti sodišču še pred iztekom roka za predložitev takega potrdila. Spisovno gradivo pa izkazuje ravno nasprotno, da storilec ni tega sporočil sodišču niti po prejemu dopisa, s katerim ga je sodišče opozorilo na neizpolnitev naložene mu obveznosti in ga pozvalo, da sporoči morebitne objektivne razloge za tako ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00045732
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.. ZPP člen 17.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Bruseljska uredba IIa - postopek v zakonskih sporih - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - običajno prebivališče
Družina predlagateljice se je na Irskem ustalila ter se preko zaposlitve staršev in šolanja otrok aktivno vključila v ekonomske in socialne zadeve te družbe.
Eden od temeljnih kriterijev za običajno prebivališče je tudi v tem, da člani družine na nekem območju določen čas kontinuirano (fizično) prebivajo.