redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - poslovni razlog - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da že sama okoliščina, da je tožena stranka imela objavljen oglas, da išče nekoga, ki bo prevzel naloge, ki jih je v svojem opisu delovnega mesta imel tudi tožnik, kaže na to, da potreba po tožnikovem delu ni prenehala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049552
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/4. ZKP člen 18, 18/2, 70, 70/2, 166, 166/1, 204a, 371, 371/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nujna preiskovalna dejanja - obvezna formalna obramba - zaslišanje priče - izločitev dokazov - pravica do obrambe
Po prvem odstavku 166. člena ZKP je pogoj za opravo nujnih posameznih preiskovalnih dejanj, da gre za takšna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Nevarnost odlašanja je podana, kadar obstaja verjetnost, da določenega preiskovalnega dejanja med kazenskim postopkom ne bo več mogoče opraviti. Ker gre za izjemo od pravila, da se procesno veljavni dokazi zbirajo šele po izdaji sklepa o preiskavi, je treba to izjemo razlagati ozko. V zapisniku o nujnem preiskovalnem dejanju mora biti navedeno, katere so tiste okoliščine, ki so narekovale opravo preiskovalnega dejanja pred izdajo sklepa o preiskavi.
ZKP v primeru kršitve določbe prvega odstavka 166. člena ne določa, da sodišče odločbe ne sme opreti na dokaze, ki so bili izvedeni kot nujna preiskovalna dejanja, zato takšni dokazi ne predstavljajo nedovoljenih dokazov in se iz spisa ne izločajo. Posledično se morebitna kršitev te zakonske določbe, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ne more uveljavljati, niti se ne presoja v okviru instituta izločitve dokazov.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 7, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11.
vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - dodatek za posebne delovne pogoje
Tožena stranka je tožniku na misiji, ki je trajala od 23. 1. 2015 do 31. 7. 2015, zagotovila 25 dni tedenskega počitka, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka na misiji ni utemeljen.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je odgovore cenilcev vročilo dolžniku v odgovor, ki pa novih pripomb na cenitvena poročila in dopolnitve cenitvenih poročil v postavljenem roku ni posredoval.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
solidarnostna pomoč - zamuda roka - pravočasnost - rok za vložitev zahteve
Tožnik je zahtevek, ki ga je 28. 11. 2019 podal toženi stranki zaradi elementarne nesreče (poškodb stanovanjske hiše zaradi neurja s točo 7. 7. 2019), podal po izteku roka 60 dni, določenega v tretjem odstavku 13. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, zato mu solidarnostna pomoč ne gre.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
tržna vrednost nepremičnine - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - vročanje vabila
Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje ni prezrlo števila oseb, ki jih je obdolženi prevažal in ne, da sta se med temi nahajala dva otroka ter noseča ženska, je tako ugotovljeno obteževalno okoliščino uporabilo kot razlog, da obdolženemu, glede na predhodno ugotovljene olajševalne okoliščine ni izreklo omiljene kazni. To ni pravilno, kajti pri omilitvi kazni po sodbi (druga alineja 50. člena KZ-1) je fokus na posebnih olajševalnih okoliščinah, sicer obteževalne okoliščine izgubijo svojo samostojnost in posledično vpliv na odmero kazni iz drugega odstavka 49. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1, 221i, 221i/5, 221i/6.
prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - poslovodni organ - nadzorni organ - odpoklic - razrešitev - imenovanje - soglasje sodišča
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.
ugovor po izteku roka - obrazloženost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - vpis zaznambe izvršbe - načelo sorazmernosti - predlog za izločitev sodnika
V fazi dovolitve izvršbe na nepremičnino pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklepi o izvršbi v drugih zadevah še niso pravnomočni, zaključka o sorazmernosti dovoljene izvršbe ne more izpodbiti, saj se zaznamba izvršbe vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.
Tako oblikovan opis kaznivega dejanja pa ne zadošča za konkretizacijo vsiljive komunikacije, kot zmotno zatrjuje pritožba. Zgolj številčna opredelitev dejanj v določenem (relativno daljšem) časovnem obdobju sama po sebi ne kaže na vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov in s tem zalezovanje. Intenziteta obdolženkinega prizadevanja vzpostaviti stik z oškodovancem (šest klicev in dvajset sporočil v dveh mesecih ter trinajst klicev v skoraj treh mesecih na službeni telefon in tri elektronska sporočila v štirih dneh) znatno ne presega običajnega števila stikov med uporabniki mobilnih telefonov in elektronske pošte, in zato, ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ni mogoče sklepati o vsiljivi komunikaciji. Iz opisa tudi ni razvidno, da je šlo za nezaželeno komunikacijo oziroma da je obdolženka pri stikih vztrajala, kljub temu da ji je oškodovanec povedal ali kako drugače pokazal, da z njo noče imeti stikov. V čem se kaže vsiljivost obdolženkinih ravnanj, tako iz opisa dejanja ni razvidno.
Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je to za reševanje konkretnega primera uporabilo povsem drugo pravo od tistega, ki ga je kot relevantno predstavilo v programu vodenja postopka s tem, ko je uporabilo določbe 4. in 8. člena OZ in ne določbe 41. člena ZDR-I, na katero se je sklicevala tožena stranka, kar naj bi posledično predstavljalo ustavno nedopustno sodbo presenečenja, tako ni utemeljen. Drži sicer, da sodišče v programu vodenja postopka teh konkretnih določb OZ ni navedlo, vendar s tem kakšne kršitve ni zagrešilo, saj je program vodenja postopka namenjen zgolj racionalni predstavitvi vodenja postopka in sodišče nanj ni vezano v smislu, da drugih določb, če se za uporabo teh pokaže potreba, ne bi smelo uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00044572
ZST-1 člen 12, 13, 13/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62/2.
pravni interes za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks - nedovoljena pritožba - naknadno spremenjene okoliščine - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - verodostojna listina
Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena TST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje1 ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke, ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.
pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob izostanku navodil in nadzora (poleg nepretrganosti opravljanja dela), ki so značilni za delovno razmerje, niso podani vsi elementi delovnega razmerja.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Dolžnikovo nestrinjanje z vsebino izvršilnega naslova na zaključek o primernosti izvršilnega naslova za izvršbo ne more vplivati, saj tak pogoj v 17. členu ZIZ ni določen. Pravilno pa je sodišče prve stopnje dolžniku tudi pojasnilo, da je izvršilno sodišče skladno z načelom formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in njegove vsebine ne sme ponovno presojati.