zavarovalni primer - pravilo o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - venska tromboza
Ker Dopolnilni pogoji ne definirajo možganske kapi kot cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico možgansko kap, zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi med pravdnima strankama ni podano.
OZ člen 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. SPZ člen 48, 54. ZZLPPO člen 6.
neupravičena pridobitev - obogatitev - korist - vlaganja v nepremičnino - prirast - prehod koristi - trditvena podlaga - pravna podlaga - zmotna uporaba materialnega prava
S tem ko se je sodišče prve stopnje osredotočilo le na potencialno večvrednost zadevnih nepremičnin za njihove solastnike, je preozko razlagalo pojem obogatitve oziroma koristi. Tožeča stranka je sicer med drugim zatrjevala, da se je vrednost teh nepremičnin povečala najmanj v višini vloženih sredstev, vendar to ne pomeni, da je v obravnavanem primeru možno obogatitev razumeti zgolj v luči določb SPZ o nepremičninski prirasti. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti preizkusiti utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh pravnih podlagah, ki bi utegnile biti relevantne z vidika dejstev, na katera tožeča stranka opira svoj zahtevek. V predmetni zadevi je odločilno, da je tožeča stranka, misleč, da je 3,47 odstotni solastnik zadevnih nepremičnin, zagotavljala sredstva, potrebna za njihovo investicijsko vzdrževanje in investicije vanje, v višini, ki odpade na ta solastniški delež, nakar se je s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 16/2015 z dne 5.3.2015 izkazalo, da ta solastniški delež pripada toženi stranki, zaradi česar tožeča stranka od tožene zahteva povrnitev teh sredstev. Pri tem pa je potrebno upoštevati še, da se lahko obogatitev oziroma korist kaže tudi kot prihranek lastnih sredstev. Glede na pojasnjeno bi tako sodišče prve stopnje moralo problematiko konkretnega primera presojati skozi širše zasnovano vsebino določb OZ o neupravičeni pridobitvi.
Zahtevek je ugotovitvene narave, za ugotovitvene zahtevke pa je obstoj pravnega interesa nujna procesna predpostavka, ki jo je treba izkazati tako pri uveljavljanju zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe (181. člen ZPP) kot pri uveljavljanju zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (41. člen ZSReg). Zavarovanje terjatev iz ugotovitvenih tožb že pojmovno ni mogoče, saj ima ugotovitvena tožba za posledico le izdajo ugotovitvene sodbe, s katero sodišče zgolj ugotovi, ali obstaja oziroma ne obstaja določena pravica ali določeno pravno razmerje (in toženi stranki ne naloži nobene dajatve oz. storitve). Ugotovitvena sodba se zato ne izvrši, pač pa se izčrpa že s samo pravnomočnostjo.
Splošni družbeni oziroma javni interes ne prestavlja interesa, ki se na podlagi ZPP in ZSReg zahteva od vložnika ugotovitvene tožbe. Pravni interes tožeče stranke, ki je zasebna družba in ne nosilec javnega interesa, se mora odražati v sferi njenih pravic oziroma njenih pravnih razmerij.
Konkretno izvršitveno dejanje tega storilcu očitanega prekrška je neravnanje posameznika, ki na zahtevo davčnega organa, davčnemu organu v postavljenem roku v pozivu ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, ki jo je davčni organ od fizične osebe zahteval v skladu z 41. členom ZDavP-2.
subjektivna odškodninska odgovornost - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo
Ker tožnik ni bil usposobljen za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju je zavarovanec toženke odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju tega delovnega opravila.
Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku.
prisilna poravnava na predlog upnika - omejitev dolžnikovih poslov - najem kredita - soglasje sodišča - pogoji za izdajo soglasja
Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - negativna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje vtoževanega zneska, da predlagana izvršba ni upravičena, ni utemeljena oziroma izkazana, da podrejeno postavlja ugovor neobstoja terjatve v vtoževani višini oziroma nenastanka terjatve v zatrjevani višini, da mu verodostojne listine po vsebini niso poznane oziroma so sporne, ker mu jih upnik ni posredoval v izjasnitev, potrditev ali preveritev, da se ne more natančneje opredeliti do temelja terjatve, še manj višine terjatve. S temi trditvami je zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
pogodbena razširitev odgovornosti - načelo vestnosti in poštenja
Iz trditvene podlage tožnice je razvidno, da zneski glob, ki bi jih plačala kot kazen za prekrške zaradi neustrezne organizacija dela v zvezi s sanitarno sečnjo, torej zaradi zamude rokov, določenih v posameznih C odločbah, predstavljajo njeno škodo. Odgovornost za to škodo pa sta stranki z dogovorom iz tretjega odstavka 7. člena vsake od pogodb prenesli na toženko. Zakonsko podlago za tako pogodbeno določilo predstavlja 241. člen OZ, ki nosi naslov Pogodbena razširitev odgovornosti.
O tem, da je tožnica kot strokovnjak s področja upravljanja gozdov v lasti RS ob sklenitvi vsakokratne pogodbe vedela, da naročenih del v pogodbeno določenih rokih ne bo mogoče izvesti, ne gre dvomiti. Zavedala se je torej, da toženka ni imela možnosti preprečiti nastanka škode, ki bi jo tožnica eventualno utrpela s plačilom globe za prekršek zaradi zamude v zvezi z izvršitvijo del po posameznih C odločbah. Vendar možnosti nastanka te škode se je zavedala tudi toženka. To izhaja že iz dejstva, da je npr. eno od pogodb podpisala kar dva dni po preteku izpolnitvenega roka. Upoštevajoč zavedanje toženke, da dogovorjenih del ne bo zaključila v pogodbeno določenih rokih, pa ugotovitve, povzete v 13. točki te obrazložitve, ne zadoščajo za presojo, da je tožnica pri sklepanju pogodb, v razmerju do toženke ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira delavca
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznim delavcem delodajalcu sicer ni potrebno navesti razlogov za izbiro delavcev, ki jim je podana odpoved pogodbe, legitimno pa svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Zasledovanje težnje po uspešnosti dela pa utemeljuje tudi izbiro tistega delavca, ki se mu pogodba o zaposlitvi odpove iz poslovnega razloga, ki je pred tem prejel več pisnih opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 kot drugi delavci.
ZSPJS člen 22d, 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela - dodatek - delovna uspešnost
Dela, ki ga je opravil tožnik "po nalogu nadrejenega" (ne glede na to, ali v okviru "svojega" delovnega mesta ali iz delokroga drugih delovnih mest), namreč ni mogoče šteti kar avtomatično za preseganje pričakovanih rezultatov.
V zvezi z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je pomembno, da javni uslužbenec dodatno delo opravi poleg svojega rednega dela. V obravnavanem primeru je tako pomembna le količina dela, ki ga je poleg svojega dela v rednem delovnem času opravil tožnik. Ta pa ni, kot je bilo že ugotovljeno, uspel dokazati, da je bila opravljena količina dela višja od običajnega obsega dela, da bi bil tožnik upravičen do dodatka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - uvedba postopka prisilne poravnave - procesne ovire za začetek stečajnega postopka
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
začasna odredba - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb
Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.
Tožnica neuspešno prikazuje, da naj bi takso za pritožbo plačala že 15. 10. 2020, saj je pritožbo vložila šele 9. 11. 2020. Nesmiselno navaja, da je s plačilom takse pohitela zato, da bo pritožbeno sodišče pritožbo lahko takoj vzelo v obravnavo, saj 15. 10. 2020 pritožba sploh še ni bila vložena. Tudi načrtovana odsotnost ni relevantna okoliščina za presojo, ali je tožnica plačala takso za pritožbo v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu z dne 11. 11. 2020.
ZNPPol člen 4, 4/1.. ZJU člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 123, 123/1, 123/1-1, 123/1-2, 123/1-3, 124, 127, 128, 128/1, 128/6, 129, 129/1, 130, 130/1, 130/2.. ZJU-B člen 85, 85/2.. ZPP člen 115, 115/2.
disciplinski postopek - policist - zastaralni rok - disciplinska kršitev - denarna kazen - disciplinski ukrepi
Tožnica neutemeljeno vztraja tudi pri očitkih o napačnem vodenju disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da toženka ni storila postopkovnih kršitev. Po 2. odstavku 130. člena ZJU se za vabljenje, vročanje, izvedbo obravnave in zapisnik v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. Poglavje ZJU, v katerem se nahaja citirana določba, z naslovom Disciplinska odgovornost javnih uslužbencev, je bilo sicer črtano, a se v skladu z 2. odstavkom 85. člena ZJU-B še vedno uporablja - do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
ZD člen 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 352. SPZ člen 60, 60/2.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pogodba o preužitku - denarna sredstva na bančnem računu - uveljavljanje pravic v pravdi
Ker pritožnica ni bila stranka zapuščinskega postopka, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je njena pritožba nedovoljena.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice - subjektivne meje pravnomočnosti
Stečajno sodišče v postopku izdaje soglasja k odstopu ne odloča o pravici ali o pravni koristi sopogodbenika stečajnega dolžnika iz pogodbe, od katere je stečajni dolžnik odstopil. V stečajnem postopku se varujejo zgolj pravice in koristi stečajnih upnikov s ciljem čim ugodnejšega poplačila njihovih terjatev, zato tretje osebe, med katere spada tudi sopogodbenik stečajnega dolžnika, niso stranke stečajnega postopka in zato nimajo pravice do udeležbe v postopku izdaje soglasja stečajnega sodišča k odstopni izjavi upravitelja.
V primeru, ko je sopogodbenik stečajnega dolžnika hkrati tudi njegov upnik, ki je s pravočasno prijavo terjatve pridobil položaj stranke v stečajnem postopku pa pravnomočen sklep o izdaji soglasja k odstopu učinkuje na stranke stečajnega postopka.
Zaradi kompleksnosti poslovnega razmerja med pravdnima strankama in ob upoštevanju skupnega namena strank, določenega v pogodbi, je treba pogodbeno razmerje med strankama obravnavati celostno in ga ni mogoče cepiti na posamezne dele, kot si je prizadevala tožena stranka. Vse s pogodbo dogovorjene obveznosti in pravice pogodbenih strank so povezane, soodvisne in med seboj celo pogojene.
Z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v posledici katerega je tožena stranka pridobila solastniška deleža na stanovanjih tožeče stranke je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj dolžnik v zameno za priznanje solastništva od tožene stranke ni ničesar prejel.
Zmotno je pritožbeno stališče, da se položaj ločitvenih upnikov zaradi dolžnikove odtujitve nepremičnine, na kateri imajo ločitveno pravico, ne more poslabšati.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 56, 118, 118/1, 200, 200/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - začasno povečan obseg dela - vrnitev nazaj na delo
Glede na to, da že prva pogodba o zaposlitvi z dne 25. 8. 2017 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je sklenjena v nasprotju z zakonom in je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Posledično so bile nezakonito za določen čas sklenjene tudi vse kasneje sklenjene pogodbe.