ZPP člen 82, 83, 83/1, 152. Odvetniška tarifa (2015) člen 17, 17/5.
sklep o stroških postopka - začasna zastopnica - višina nagrade odvetniku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Sodišče ob predpostavkah iz 82. člena ZPP začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, začasnega zastopnika postavi zgolj na predlog tožnika (oziroma predlagatelja v nepravdnem postopku), kar že samo po sebi pomeni, da v tem primeru ni moč uporabiti določbe petega odstavka 17. člena OT.
pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka - 3-letni zastaralni rok
Ker se po določbi 365. člena OZ zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe pred sodiščem, takšno pretrgano zastaranje po določbi tretjega odstavka 369. člena OZ pa začne znova teči, ko je spor končan,torej v vmesnem času ne teče.
ZP-1 člen 2.. ZNB-UPB1 člen 39, 39/1,39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14.
obstoj prekrška - načelo zakonitosti - določenost v zakonu ali drugih predpisih - načelo določnosti predpisov - razlaga predpisa - dejanje ni prekršek
Predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044575
KZ-1 člen 289. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 236, 236/1, 236/1-5, 240, 240/2, 308, 371, 371/1, 371/1-3, 371/2, 372, 372/1, 391, 442, 442/1, 442/2,. ZPP člen 369. ZDSS-1 člen 19.
preprečitev vrnitve na delo - navzočnost na obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika - poziv delavcu za vrnitev na delo - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Določba 308. člena ZKP se uporablja v rednih kazenskih postopkih, ko je podana pristojnost okrožnega sodišča, v obravnavanem primeru pa je podana pristojnost okrajnega sodišča in se zato uporabljajo določbe o skrajšanem postopku, v katerem se pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika določeni v 442. členu ZKP. Zagovornik je ob zaslišanju priče sodišče prve stopnje obvestil, da ima kasneje še eno obravnavo pred drugim sodiščem, vendar to samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave, še posebej ob upoštevanju, da zagovornik ni predložil nobenih dokazil, s katerim bi svoje navedbe izkazal. Zgolj subjektivno prepričanje obdolženca v pristranskost sodnice, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbudila dvom o nepristranskosti, ni dovolj za zaključek, da je bil obdolženec deležen pristranskega sojenja. Zakonski znak očitanega kaznivega dejanja je nespoštovanje sodbe delovnega sodišča, ki se odrazi v dejstvu zavrnitve oziroma neuresničitve vrnitve delavca na delo k delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00044550
ZASP člen 81, 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 212, 243, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - primerno nadomestilo - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - skupni sporazum o višini nadomestil - začasna tarifa - civilna kazen - račun (faktura) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - povezane osebe - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - prekluzija trditev in dokazov - dokazovanje z izvedencem
Standardu primernosti je zadoščeno, če se v nadomestilu ustrezno odražajo pravice in potrebe vseh udeležencev, kar se v osnovi določa s sporazumom strank, ki imajo uravnoteženo pogajalsko moč.
S trditvami o izigravanju se v bistvu ne nasprotuje primernosti predpisov, ampak se nasprotuje upoštevanju dejanskega stanja, ki je nastalo zaradi sklenitev posameznega pravnega akta in povzroča učinke, ki niso skladni s predpisi oziroma njihovim namenom. Tožeča stranka s trditvami o izigravanju v konkretnem primeru tako ne nasprotuje primernosti načina določitve nadomestila po SS 2006, temveč le višini prihodkov, ki naj se upošteva pri odmeri primernega nadomestila.
Tožeča stranka je imela možnost udeležiti se uvodnega sestanka z izvedenko in sodelovati pri pregledu dokumentacije. Tega ni izkoristila. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki, da izvedenka svojega dela ni opravila dovolj skrbno, ker ni pregledala listin, ki so podlaga izdanim fakturam. Skladno z računovodskimi pravili se faktura šteje za verodostojno listino, ki izkazuje resničen poslovni dogodek. Izvedenka je pojasnila kako je razbrala kaj pomeni opis storitve na fakturi ter da je vsebino opisa storitev na fakturi še dodatno preverjala pri računovodji in zakonitemu zastopniku tožene stranke. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mnenje izvedenke v tem delu ni pomanjkljivo.
Neupoštevanje pravil o prekluzijah lahko predstavlja kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, nosi pritožnik ne samo prepričevalno breme, da je bila zatrjevana kršitev storjena, pač pa tudi prepričevalno breme o verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja.
Neposlovne obveznosti nastanejo na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki so predmet obdavčitve po 3. členu ZDDV-1.
Po oceni pritožbenega sodišča pa v postopku iztisnitve možnost izpodbijanja ni izključena le iz razloga, ker ponujena denarna odpravnina ni primerna (oz. ker ni bila pravilno ponujena ali sploh ni bila ponujena), marveč tudi iz razloga kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, če se zahtevane informacije po svojem bistvu nanašajo na višino denarne odpravnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00073304
OZ člen 458. ZVPot člen 37, 37/1, 37/2. ZS člen 17, 71. ZPP člen 302.
izločitev sodnika - odgovornost za stvarne napake - kršitev načela neposrednosti - pravica do zakonitega sodnika - letni razpored dela sodnikov - pravočasnost obvestila o napaki
V predmetni zadevi je sodnica, ki je o zadevi razsodila, dne 20. 8. 2020 glavno obravnavo opravila in se je ta tudi začela znova. Kršitev načela neposrednosti pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tedaj, kadar sprejme odločbo sodnik, ki na glavni obravnavi sploh ni sodeloval, kar pa ni primer v tej zadevi.
Spremembe Letnega razporeda dela med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in drugih primerih, ki jih določi zakon ali jih predvidi sodni red (osmi odstavek 71. člena ZS), sodni red pa tem razlogom dodaja tudi daljšo sodnikovo odsotnost (tretji odstavek 154. člena).
Sodišče prve stopnje je pravilno in utemeljeno zaključilo, da je vozilo ob nakupu imelo skrito stvarno napako (prevelika poraba olja in obraba batov in batnih obročkov), za katero tožnici kot kupcu odgovarja tožena stranka kot prodajalec.
višina odškodnine - odškodninska renta - nepremoženjska škoda
Po delni ugoditvi pritožbi je določena odškodnina za celotno nematerialno škodo brez upoštevanja tožničinega soprispevka v višini 98.000,00 EUR (30.000,00 EUR za telesne bolečine in neugodnosti, 4.000,00 EUR za strah, 4.000,00 EUR za skaženost in 60.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), ki ustreza dobrim 83 povprečnim neto plačam v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pomeni pravično zadoščenje za škodo, ki jo je tožnica utrpela, utrpela pa je hudo poškodbo glave, ki ustreza po klasifikaciji po Fischerju V. stopnji.
Po presoji pritožbenega sodišča pa je tudi nepreverljiv zaključek sodišča prve stopnje, ki izhaja iz drugega odstavka na strani 52 obrazložitve izpodbijane sodbe, to je, da se je višina tožničine invalidske pokojnine od 1. 5. 2015 občasno revalorizirala in da bi bilo treba na enak način revalorizirati in ohranjati enako vrednost glede na rast življenjskih stroškov tudi izhodiščni znesek 994,04 EUR, da sprememba višine invalidske pokojnine ni vplivala na višino vsakomesečne izgube zaslužka z izhodiščno nesporno vrednostjo 332,21 EUR, ker tega zaključka ni sodišče prve stopnje utemeljilo z nobenim objektivnim dejstvom (okoliščino). Zato je sodba v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 332. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih bistvenih kršitev, na katere mora paziti uradoma, pa ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZSPJS člen 22d, 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela - dodatek - delovna uspešnost
Dela, ki ga je opravil tožnik "po nalogu nadrejenega" (ne glede na to, ali v okviru "svojega" delovnega mesta ali iz delokroga drugih delovnih mest), namreč ni mogoče šteti kar avtomatično za preseganje pričakovanih rezultatov.
V zvezi z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je pomembno, da javni uslužbenec dodatno delo opravi poleg svojega rednega dela. V obravnavanem primeru je tako pomembna le količina dela, ki ga je poleg svojega dela v rednem delovnem času opravil tožnik. Ta pa ni, kot je bilo že ugotovljeno, uspel dokazati, da je bila opravljena količina dela višja od običajnega obsega dela, da bi bil tožnik upravičen do dodatka.
ZZVZZ člen 87. Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (2016) člen 15.
regresni zahtevek zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - sodni izvedenec - odgovornost delodajalca
Nezadovoljstvo ene od strank z izvedeniškim mnenjem po ustaljeni sodni praksi ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Trditve, da so bili delavci seznanjeni s spremembo kuriva in z vsemi navodili, tudi če bi držale, ne pomenijo, da je zaradi njihove malomarnosti pretrgana vzročna zveza med njeno opustitvijo s pravilnikom predpisanega dolžnega ravnanja in nastalo škodo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice - subjektivne meje pravnomočnosti
Stečajno sodišče v postopku izdaje soglasja k odstopu ne odloča o pravici ali o pravni koristi sopogodbenika stečajnega dolžnika iz pogodbe, od katere je stečajni dolžnik odstopil. V stečajnem postopku se varujejo zgolj pravice in koristi stečajnih upnikov s ciljem čim ugodnejšega poplačila njihovih terjatev, zato tretje osebe, med katere spada tudi sopogodbenik stečajnega dolžnika, niso stranke stečajnega postopka in zato nimajo pravice do udeležbe v postopku izdaje soglasja stečajnega sodišča k odstopni izjavi upravitelja.
V primeru, ko je sopogodbenik stečajnega dolžnika hkrati tudi njegov upnik, ki je s pravočasno prijavo terjatve pridobil položaj stranke v stečajnem postopku pa pravnomočen sklep o izdaji soglasja k odstopu učinkuje na stranke stečajnega postopka.
Zaradi kompleksnosti poslovnega razmerja med pravdnima strankama in ob upoštevanju skupnega namena strank, določenega v pogodbi, je treba pogodbeno razmerje med strankama obravnavati celostno in ga ni mogoče cepiti na posamezne dele, kot si je prizadevala tožena stranka. Vse s pogodbo dogovorjene obveznosti in pravice pogodbenih strank so povezane, soodvisne in med seboj celo pogojene.
Z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v posledici katerega je tožena stranka pridobila solastniška deleža na stanovanjih tožeče stranke je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj dolžnik v zameno za priznanje solastništva od tožene stranke ni ničesar prejel.
Zmotno je pritožbeno stališče, da se položaj ločitvenih upnikov zaradi dolžnikove odtujitve nepremičnine, na kateri imajo ločitveno pravico, ne more poslabšati.
ZD člen 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 352. SPZ člen 60, 60/2.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pogodba o preužitku - denarna sredstva na bančnem računu - uveljavljanje pravic v pravdi
Ker pritožnica ni bila stranka zapuščinskega postopka, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je njena pritožba nedovoljena.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 56, 118, 118/1, 200, 200/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - začasno povečan obseg dela - vrnitev nazaj na delo
Glede na to, da že prva pogodba o zaposlitvi z dne 25. 8. 2017 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je sklenjena v nasprotju z zakonom in je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Posledično so bile nezakonito za določen čas sklenjene tudi vse kasneje sklenjene pogodbe.
dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - začetek stečaja - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - končni seznam preizkušenih terjatev
Stečajni upravitelj do izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev očitno še ni bil obveščen o pravnomočnosti sklepa zemljiške knjige o dovolitvi vpisa zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ter ju zato še ni uvrstil nanj, kar pa ne pomeni, da ne bo moral izdelati dodatni osnovni seznam v skladu s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni preverjalo in upnik utemeljeno navaja, da je odločitev preuranjena.
subjektivna odškodninska odgovornost - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo
Ker tožnik ni bil usposobljen za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju je zavarovanec toženke odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju tega delovnega opravila.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13. ZPP člen 154. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18.
odmera pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke
Prvo sodišče je pravilno odmerilo pravdne stroške tožnice. Ob vložitvi tožbe je znašala vrednost spornega predmeta 5.625,00 EUR, ki se med postopkom ni spremenila. Vrednost začetne storitve (sestave tožbe) je glede na takratno vrednost točke 0,459 EUR znašala 400 točk (tar. št. 18 OT). Vrednost točke se je kasneje spremenila, in sicer znaša od 6. 4. 2019 0,60 EUR (13. člen OT). Ta sprememba ni vplivala na pravico tožnice, da je po višini upravičena zahtevati povrnitev pravdnih stroškov, upoštevajoč tarifo, veljavno ob uvedbi postopka, ter vrednost točke v času plačila, to je v času izdaje izpodbijanega sklepa 15. 1. 2021, ko je nastala terjatev za povrnitev stroškov stranke, ki je uspela v sporu (12. člen OT).
Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je obrazloženo (in utemeljeno) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank oziroma za zaslišanje toženke kot nepotreben, zato pritožbeni očitki, da je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP, niso utemeljeni.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev ugovora
Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka.
umik predloga za izvršbo - izvršba na premičnine - zarubljena sredstva - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že ustavilo izvršbo na premičnine, zato je potrebno vlogo novega upnika obravnavati kot zahtevo, da sodišče odloči o vračilu zarubljenih stvari glede na že ustavljeno izvršbo na premičnine.