ureditev stikov med starši in otrokom - določitev stikov med počitnicami - počitnice - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo oficialnosti - izvrševanje stikov - pritožbena obravnava
Neutemeljeno je očetovo stališče, da gre za uporabo tujega prava. Čeprav so šolske počitnice na Hrvaškem pravno urejene, so ugotovitve o tem, kdaj ima hči pravdnih strank počitnice, dejanske narave. Kot take jih je pritožbeno sodišče ovrednotilo na podlagi slovenskega prava.
Čas, v katerem poteka šolski pouk, je drugačen od počitniškega. Medtem ko je prvi v veliki meri določen s tempom šolskih obveznosti in otrokovih interesnih dejavnosti, počitnice omogočajo, da otrok in starš zaživita odnos, razbremenjen hitrega tempa in rednih obveznosti, in ga namenita aktivnostim, ki jih rada počneta skupaj in ki ju povezujejo.
ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 374, 374/1, 377, 383. URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - postopek za dopustitev revizije - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - izredno pravno sredstvo - revizijski postopek - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - odgovor na revizijo - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - presoja ustavnosti zakona
Revizija je nepopolna, če ji nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Ustavna pravica do pravnega sredstva več od dvostopenjskega sojenja (t.j. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Poziv na popravo revizije in/ali v zvezi s tem podaljševanje zakonsko določenega roka za vložitev revizije bi bil v nasprotju z določili ZPP in nedopusten.
poslovna goljufija - oprostilna sodba - nedokazanost - preslepitveni namen - dokazna ocena - civilnopravno razmerje
Predmet očitka (in torej vse odločilne okoliščine, ki zapolnjujejo abstraktne zakonske znake) mora biti namreč dokazan z gotovostjo in ne le s sklepanjem o obstoju dolga, pri čemer se dejstvo plačila notorno pričakuje v vsakem poslovnem odnosu, medtem ko neizpolnitev obveznosti, ob odsotnosti relevantnih obremenilnih dokazov, kot v obravnavani zadevi, še ne pomeni, da je neplačilo mogoče samodejno podvreči kazenskopravnim posledicam, temveč ostaja v polju civilnopravnega razmerja. V luči navedenega je zato neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 287. člen Obligacijskega zakonika, saj civilnopravnega razmerja in njegovih učinkov ni mogoče enačiti z obstojem kaznivega dejanja, za katerega se zahteva izpolnitev in torej dokazanost vseh njegovih zakonskih znakov.
obnova postopka - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - novo izvedensko mnenje - obnovitveni razlog procesne nesposobnosti
Pravdna sposobnost je ena temeljnih procesnih predpostavk in sodišče nanjo pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Z navedenima sodbama je bilo ugotovljeno, in to izrecno, da ni bilo okoliščin, ki bi utemeljevale upravičen dvom v obstoj toženčeve pravdne sposobnosti. Toženec tako ne more doseči obnove iz razloga, da je bilo v pravnomočno končanem postopku procesnopravno dejansko stanje napačno ugotovljeno ali pravno napačno presojeno.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Sodišče prve stopnje je pri presoji ponovitvene nevarnosti pravilno ocenilo okoliščino, da obdolženca še nista bila obsojena zaradi storitev kaznivih dejanj.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga pooblaščencu - razmerje med pooblaščencem in stranko - elektronska pošta
Po podelitvi pooblastila je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, po podelitvi pooblastila – bodisi da so nastale po krivdi odvetnika bodisi po krivdi stranke – v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da delavka nasprotnega udeleženca enkrat do dvakrat mesečno pregleduje mapo „Nezaželeno“ v elektronski pošti, kar naj bi kazalo na njeno skrbnost. Po oceni pritožbenega sodišča pa se omenjena delavka očitno zaveda pomembnosti tega, da se navedena mapa še vedno pregleduje, ker v to mapo lahko zaide tudi pošta, ki ni nezaželena. Če bi v to mapo vpogledala večkrat oziroma najmanj enkrat tedensko, bi s tovrstnim skrbnim ravnanjem lahko prestregla tudi nalog za plačilo sodne takse, ki bi bil tako lahko plačan znotraj roka.
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo del glavnice v višini 360,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, je s tem, ko je tožnici dosodilo glavnico v višini 19.929,45 EUR tožnici priznalo več, kot pa je zahtevala. Glede na to, da je tožnica zahtevala plačilo glavnice v višini 19.929,45 EUR, zavrnjen pa je bil zahtevek za plačilo glavnice v višini 360,00 EUR, znaša glavnica, do katere je tožnica upravičena 19.569,45 EUR. Kljub temu, da gre po oceni pritožbenega sodišča pri tem za očitno pisno pomoto, ki se je pripetila sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi sodbo popravilo v skladu z 328. členom ZPP. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje do sprejema odločitve o pritožbi, je pritožbeno sodišče to kršitev moralo upoštevati kot nedopustno prekoračitev tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Po določbi prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala oziroma jih ni konkretizirano prerekala. Iz navedenega sledi, da dokazovanje praviloma sledi konkretiziranemu prerekanju in ne obratno.
Za presojo glede konkretiziranosti trditev je treba med drugim upoštevati, da je dolžnost stranke po konkretizaciji trditev soodvisna od konkretiziranosti trditev nasprotne stranke. Dolžnost konkretizacije ugovora je tako soodvisna od tega, kako konkretne so tožbene trditve, dolžnost tožnice po konkretizaciji trditev v tožbi oz. natančneje v njeni dopolnitvi in morebitnih nadaljnjih vlogah pa je soodvisna od navedb v ugovoru in morebitnih nadaljnjih vlogah toženke.
V zvezi z očitki o opustitvi izvedbe dokazov z zaslišanji zakonitih zastopnikov in prič pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Manjkajoče trditvene podlage namreč ni mogoče nadomestiti z vsebino dokazov.
Zgolj trditve, da količine niso bile takšne, kot so navedene na dobavnicah in računih, in da je toženka natančno beležila dobavljeno blago, brez navedbe, kakšne so količine potem bile, ne zadostijo zahtevi po obrazloženem prerekanju iz drugega odstavka 214. člena ZPP, saj so preveč pavšalne, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00046877
URS člen 26. ZPP člen 343a. ZUP člen 2. OZ člen 131. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/2, 26, 26/2, 39, 39/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ravnanje z odpadno embalažo - upravna zadeva - upravni postopek - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - odškodninska odgovornost države - izrek sodbe - očitna napaka - nadomestna sodba - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povračilo materialnih stroškov
Določba 343.a člena ZPP izdaje nadomestne sodbe ne omejuje le na razloge sodbe, pa tudi iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da je mogoča sprememba tako obrazložitve kot izreka sodbe.
Pri obveznosti DROE za prevzem odpadne embalaže ne gre za upravno zadevo po 2. členu ZUP.
Objava deležev tako kot sklep Vlade, ki ga je nadomestil v kasnejši ureditvi, ni posamični akt, temveč je akt sui generis, s katerim je ministrstvo (tako kot kasneje Vlada) na podlagi podatkov o DROE, ki v okviru skupnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo, in podatkov iz evidenc o masi embalaže, ki so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže ali pridobitelji embalaže, trgovci in končni uporabniki, ki so vključeni v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo), dali v promet, določilo deleže prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe za tekoče koledarsko leto.
zavrženje predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - postulacijska sposobnost stranke - izredna pravna sredstva
Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v primeru obnove postopka) ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 319. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
procesni pobotni ugovor
Toženec je svojo nasprotno terjatev uveljavljal z ugovorom pobota v pravdi. Gre za t.i. procesni pobotni ugovor, ki ga izvrši sodišče s sodbo po tem, ko je ugotovilo obstoj terjatve tožnika in obstoj nasprotne terjatve toženca. Zmotna so zato razlogovanja tožnika, da bi tožena stranka v pobot s terjatvijo tožnika lahko uveljavljala le terjatev, ki je že pravnomočno ugotovljena ali pripoznana.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - nedopustne novote
Glede pritožbenih navedb o dolžnikovi zlorabi inštituta odpusta obveznosti jih v tej fazi postopka, ko sodišče po poteku preizkusnega obdobja v skladu z določbo 407. člena ZFPPIPP odloča o odpustu, sodišče ne more (več) presojati, saj bi jih moral upnik navajati v ugovornem postopku v skladu z določbami 403. in 407. člena ZFPPIPP.
zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev - kršitev načela kontradiktornosti postopka - preklic naroka - upravičen razlog - preklic pooblastila - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Iz obrazložitve zavrnitve omenjenega dokaza ne izhaja nobeden izmed omenjenih utemeljenih razlogov za zavrnitev tega dokaznega predloga.
Vsi zapleti, ki jih izpostavlja pritožnica (preklic pooblastila odvetniški družbi, upokojitev odvetnika, izguba zaupanja v preostale odvetnike odvetniške družbe, kdaj je toženka to izvedela – gre za novoto, da je do tega prišlo tik pred narokom, ko se je želela toženka srečati z njenim odvetnikom), preprosto ne pomenijo upravičenega razloga za preložitev naroka, saj se nanašajo le na notranje mandatno razmerje med samo stranko in njenim pooblaščencem ter hkrati lahko izražajo le neskrbno ravnanje same toženke.
Fingiranost pravnega posla zahteva ugotavljanje zavedanja pogodbenih strank o zavestnem razhajanju med voljo in izjavo (v konkretni zadevi predvsem med tožnico in toženkinim prokuristom v povezavi s samo toženko), torej ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, o katerih v izpodbijani sodbi ni razlogov.
pravica delničarja do obveščenosti - obveznost poslovodstva - skupščina delniške družbe - nasprotni predlog - povezane družbe
Namen obveščanja delničarjev na skupščini je v tem, da se delničarju omogoči, da se lahko o zadevah družbe pravilno odloči na skupščini. Pravica do obveščenosti se lahko uresniči pred skupščino ali na sami skupščini. Če delničar ustrezne informacije ne dobi pred skupščino, jo lahko zahteva tudi na skupščini, pri čemer je za obstoj obveznosti podajanja informacije s strani poslovodstva bistveno, da delničar to konkretno informacijo potrebuje za presojo točk dnevnega reda. Predlagatelj je v obeh primerih glasoval proti sklepu pod 2. točko dnevnega reda obeh skupščin in celo napovedal izpodbijanje sklepa, iz česar izhaja, da je za odločanje imel dovolj informacij.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 399, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - pravica do zasebne lastnine - tehtanje pravic v koliziji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Upniki imajo ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Pravica do odpusta obveznosti v to ustavno pravico močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak zakonski poseg v ustavno pravico upnikov dopusten, vendar pa so določeni strogi pogoji za dolžnike - obstajati ne sme nobena ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, prav tako mora dolžnik tudi med postopkom osebnega stečaja izpolnjevati vse svoje obveznosti.
Pritožbeno sodišče glede na trditve dolžnice o odgovornosti bank za dajanje kreditov posojilodajalcem, ki niso finančno ustrezni ter da del sodne prakse temu pritrjuje, dodaja, da je treba presojati vsak primer posebej in da ne gre za ustaljeno sodno prakso.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - omejitev pravice - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.
ZNP-1 člen 126, 126/2.. ZOdv člen 17, 17/5.. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/2.
skrbnik za poseben primer - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - znižanje nagrade - plačilo iz predujma - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
Pritožnik je bil na podlagi drugega odstavka 126. člena ZNP-1 res po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer pogrešani osebi, vendar pa plačilo za njegovo delo ne bo izvedeno iz proračuna, temveč iz predujma, ki ga je predhodno založil predlagatelj. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre skrbniku za poseben primer na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv zgolj polovica nagrade, ni pravilna.
Odvetniške storitve po tarifni št. 39 se posebej obračunajo le tedaj, če gre za samostojne storitve, torej če niso zajete v drugih tarifnih postavkah. Pregled spisovnega gradiva je v konkretni zadevi sodil v sklop širših priprav za pristop na narok, zato so te storitve že zajete v nagradi za zastopanje na naroku.
Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
ZIZ člen 17, 24, 24/4, 167, 170, 170/2, 197, 197/1, 197/1-2, 198. SPZ člen 5, 128, 128/1.
izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - sprememba dolžnika - poplačilo v izvršilnem postopku - prednostne terjatve - zadnje leto zapadle davščine
Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.
Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047147
ZPP člen 3, 3/3, 214, 214/1, 316, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 451, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - protispisnost - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nesklepčnost - priznanje dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljena razpolaganja strank - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov toženke, s katerimi je ta izpodbijala evidence tožnice o opravljenem delu za mesec marec 2019, ni dovolj konkretiziran, da bi ga lahko pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo. Pritožnica ni navedla konkretno, katere so tiste trditve, ki naj bi po njenem ostale prezrte. Tega bremena se ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To še zlasti velja za pritožbene razloge, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zaradi abstraktnosti te pritožbene navedbe se pritožbeno sodišče zgolj sklicuje na 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri so navedeni jasni in prepričljivi zaključki glede ugovorov toženke v zvezi z evidencami opravljenega dela. Smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zato ni podana.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To kršitev sodišče stori takrat, ko svojo odločb opre na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). Namen procesne omejitve iz tretjega odstavka 3. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oz. prepovedi materialnega prava. Takšnega nedovoljenega razpolaganja tožnice pa pritožnica z navrženimi navedbami o tem, da naj bi tožnica navajala neresnična dejstva, predložila za ta postopek prilagojene evidence, ki niso odraz dejanskega stanja in niso bile potrjene z ostalimi izvedenimi dokazi, zaradi česar naj bi bile tožničine navedbe in dokazi neresnični, nemoralni in nasprotujoči prisilnim predpisom, ni dokazala. Pač pa s povzetimi navedbami tudi v tem delu dejansko graja dokazno oceno sodišča prve stopnje.