sodna taksa - predlog za obnovo postopka - umik predloga za obnovo postopka - predlog za vračilo sodne takse - pravna praznina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v poglavju 1.1 Taksne tarife, kjer so določene takse v rednih pravdnih postopkih, ni predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za obnovo postopka (prav tako ni npr. predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za dopustitev revizije), kot je to predvideno v primeru umika tožbe, pritožbe in revizije. Ker je torej v nekaterih primerih posebej predpisana (nižja) taksa v primeru, ko pride do umika vloge oziroma pravnega sredstva, v drugih pa ne, navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je bil v primeru, ko nižja taksa za umik predloga za obnovo postopka ni posebej predpisana, takšen tudi zakonodajalčev namen in torej ne moremo govoriti o pravni praznini.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZZVZZ člen 23, 26.
povračilo stroškov - prehransko dopolnilo
Pri tožniku je ob jemanju prehranskih dopolnil in ob izvedenih postopkih prišlo do izdatnega izboljšanja. Sedanje sestavine in odmerki so očitno za tožnika ravno pravšnji, da ohranja zelo zadovoljivo stanje.
Tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da navedene ugotovitve oziroma priporočila lečečega specialista ne držijo. Sklicevala se je zgolj na splošno stališče sestanka strokovnjakov z dne 24. 5. 2018 in 26. 9. 2018, do česar se je pritožbeno sodišče v obrazložitvi že opredelilo. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je strokovno medicinska podlaga nedvomno podana, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo pravico do povračila stroškov nakupa prehranskih dopolnil.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - zahtevek za plačilo uporabnine - stvarna pristojnost - obligatornost naroka
Neutemeljeno je predlagateljevo stališče, da odločitev sodišča, s katero se nalaga vključitev v terapevtski proces, ne omejuje starševske skrbi. S tako odločitvijo bi bilo osebi naloženo določeno ravnanje (pod pretnjo denarne kazni), to pa pomeni, da gre za omejitev njene svobode odločanja o lastnih zadevah. Taka omejitev je dopustna le, če je potrebna za zavarovanje pomembnejše koristi, v obravnavanem primeru dobrobiti otrok.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047806
ZVEtL-1 člen 33, 35, 50, 50/1, 50/2.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - lastninska pravica - garaža - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - ugotovitev obstoja lastninske pravice - možnost obravnavanja pred sodiščem - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi oba pritožnika zatrjujeta, da imata na garažah (oz. na drvarnici) lastninsko pravico, pri čemer se sklicujeta na priposestvovanje. Upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1 z ugotavljanjem obstoja lastninske pravice obeh pritožnikov sodišče prve stopnje ne bi preseglo svoje pristojnosti. Navedena določba nepravdnemu sodišču namreč ravno daje pristojnost, da odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice, torej tudi o zahtevku za ugotovitev obstoja lastninske pravice. Ker pri odločanju sodišče prve stopnje ni postopalo po drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, je pritožnikoma odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.
premoženjska razmerja med zakoncema - dobiček iz dejavnosti - samostojni podjetnik - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - negotiorum gestio - trditve in dokazi
Dobiček, pridobljen z upravljanjem in uporabo skupne lastnine, je skupno premoženje. To ob odsotnosti drugačnih trditev o deležih pomeni, da sta deleža pravdnih strank na dobičku enaka. S tem, ko je eden od skupnih lastnikov ob upravljanju s skupnim premoženjem (tudi) dobiček (druge skupne lastnice) uporabil za plačilo (skupnega) dolga in za vzdrževanje skupnih stvari, je (z njenim deležem dobička) ravnal kot poslovodja brez naročila. Z dobičkom toženke, pridobljenim z upravljanjem in uporabo skupne lastnine, je bil torej (kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavljala tudi sama) poravnan (tudi) toženkin dolg. S tem pa je toženka svoje obveznosti (upniku) poravnala. Zaključek sodišča prve stopnje, da jih zato ni dolžna še enkrat plačati tožniku, je materialnopravno pravilen.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
V pisnem izvedenskem mnenju dr. C.C. z dne 7. 9. 2020 dopolnjenim 1. 10. 2020 je tudi po presoji pritožbenega sodišča dovolj objektivizirane in prepričljive strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožniku od 20. 10. 2018 in vse do zaključka glavne obravnave začasna nezmožnost za svoje delo zdravstvenega tehnika posledica poškodbe pri delu.
Ker je izvedensko mnenje dr. C.C. podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj ter prepričljivo utemeljenem z dognanji iz strokovne literature, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta izpodbijana upravna akta nezakonita, ju v skladu z 81. členom ZDSS utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 20. 10. 2018 do zaključka glavne obravnave dne 20. 1. 2021.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048115
SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 112, 112/3, 112/4. SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ZPP člen 318, 318/1.
tožba na izselitev iz stanovanja - odpoved najemne pogodbe - spor zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve poslovnega prostora - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine - predhodno pisno opozorilo najemnika, ki krši pogodbo - rok za odpravo kršitev - najemno razmerje - obligacijsko razmerje - upravljanje s stvarjo - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnikov - varstvo solastnika in skupnega lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastninske pravice - varstvo solastninske pravice na delu stvari - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba
Solastninska upravičenja so, čeprav glede na velikost solastninskega deleža omejena, vsebinsko enaka upravičenjem samolastnika. Posledica tega je, da ima tudi solastnik pravico na podlagi 100. člena SPZ s tožbo zoper vsakogar uveljavljati varstvo svoje (so)lastninske pravice na celi stvari ali na delu stvari. Varstvo (so)lastninske pravice pa predstavlja tudi vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena najemna pogodba, katere odpoved tožnica uveljavlja s tožbo v tem postopku. Gre torej za obligacijski spor, ne pa za vprašanje upravljanja s stvarjo (večstanovanjsko hišo) kot tako (v smislu petega odstavka 67. člena SPZ).
Za pravilno presojo ni relevantno ali je obdolženec oškodovancu izrekal grožnje, saj gre v predmetni kazenski zadevi za grožnjo, ki je bila realizirala že s samo izvršitveno obliko grdega ravnanja.
ZST-1 tarifna številka 30010. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4. ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - takse prosta pritožba - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - način vročanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je štelo za umaknjeno pritožbo zoper sklep, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper sodbo z dne 26. 10. 2020 šteje za umaknjeno. Pri tem pa je spregledalo določilo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Zato je s tem, ko je toženki naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačne takse, zmotno uporabilo materialno pravo.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da toženka ni prejela niti plačilnega naloga niti obvestila o neuspeli vročitvi pošte, za kaj takšnega ne zadošča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047265
OZ člen 587, 587/1, 599. ZPP člen 452, 454, 454/1.
najemna pogodba - razdrtje najemne pogodbe - odpadla podlaga pogodbe - razmerje med lastnikom in najemnikom - lastnik stvari - najemodajalec kot nelastnik - spor majhne vrednosti - izvedba naroka - sporno dejansko stanje
Za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema, zato ni podlage za materialnopravni zaključek, da je najemna pogodba razdrta že na podlagi zakona.
ZIZ člen 176, 176/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 104.
cenitev vrednosti nepremičnine - ogled nepremičnine - izvršitelj - pooblastilo za nasilni vstop
Zakonodajalec angažiranja izvršitelja za namen cenilčevega ogleda nepremičnine (in morebitnega nasilnega vstopa v stanovanje za ta namen) ni predvidel, zato je neustrezno smiselno sklicevanje na določbo, ki omogoča ogled nepremičnine potencialnemu kupcu.
zasebni tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Po drugem odstavku 58. člena ZKP predsednik senata oziroma v obravnavanem primeru okrajna sodnica posameznica dovoli vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu, ki iz opravičenega vzroka ni mogel priti na glavno obravnavo (predobravnavni narok).
škodni dogodek - premoženjska škoda - avtomobilska nesreča - spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - odločanje na podlagi pisnih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - sodba brez glavne obravnave
Dejansko stanje v obravnavani zadevi je sporno, zato bi sodišče prve stopnje moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo na katerem bi izvedlo predlagane dokaze in tudi zaslišalo tožnika.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prekomerno zadolževanje - vestnost in poštenost - pritožbene novote
Višje sodišče ugotavlja, da večina (v nadaljevanju podrobneje opisanih) pritožnikovih navedb in dokazov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Glede na to, da dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti oziroma predložiti, jih ni mogoče upoštevati.
Višje sodišče je, tako kot sodišče prve stopnje, prepričano, da to, da dolžnik ne želi izročiti dveh računalnikov tipa ..., ki sta last stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, stečajni upraviteljici navedene družbe, dodatno dokazuje, da ne ravna vestno in pošteno. Sodišče prve stopnje gotovo ni, tako kot to trdi dolžnik, spregledalo, da dolžnik računalnika potrebuje za iskanje zaposlitve ter da je ponudil odkup oziroma obročno odplačilo računalnikov, očitno pa ga navedeno ni prepričalo. Predvsem pa ni mogoče spregledati, da je dolžnik brez kakršnekoli podlage obdržal navedena računalnika, in tega, da je dolžnikovo iskanje zaposlitve kljub uporabi računalnikov popolnoma neuspešno.
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj subjektivno prepričanje oškodovanke kot tožilke, da razpravljajoča sodnica v drugi kazenski zadevi ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov
Pritožbeno ni sporno, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožena stranka zgolj s trditvami, da najetih prostorov ni mogla uporabljati za namen, za katere je sklenila najemno pogodbo, ker da se je izkazalo, da prostori niso ustrezno vzdrževani in da so dotrajani in da se lastnica najetih prostorov na njene pozive za ustrezno ureditve prostorov ni odzivala, ne more izpodbiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj ni sočasno izkazala, da je skladno z določbami ZPSPP in najemno pogodbo pričela sama z odpravljanjem napak in ni izkazala morebitnih stroškov v zvezi s tem niti ni izkazala višine škode.
Ko je temu tako, potem je sodišče prve stopnje v sporni zadevi smelo odločiti brez naroka in le na podlagi listinskih dokazov in s tem tožene stranke, ki ni konkretizirala oškodovanja niti konkretizirala morebitnih stroškov zaradi odprave zatrjevanih pomanjkljivosti v najetih prostorih, ni prikrajšalo v pravici do izjave in ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ni toženi stranki kršilo ustavne pravice po 22. členu Ustave RS.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva, saj je tožeča stranka opozorila na njene pomanjkljive navedbe in v takem primeru velja, da sodišče ni dolžno samo opozarjati druge stranke na pomanjkljivosti v navedbah, če pa je ta procesno neskrbna, potem se mora soočiti s posledicami te neskrbnosti, ki se kaže tudi v tem, da ni zahtevala izvedbe naroka in da najkasneje v zadnji še dovoljeni vlogi v sporu majhne vrednosti ni postavila konkretnega ugovora znižanja najemnine ali procesnega pobotnega ugovora.
ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - taksna obveznost - odmera sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zakonski rok - pravnomočna odločitev
S plačilnim nalogom z dne 22. 3. 2021 sodišče ni zgolj ponovno določilo roka za plačilo iste takse. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila s strani sodišča - specifikacija opravljenih storitev - pomanjkljiva trditvena podlaga - običajno plačilo - plačilo za dejansko opravljeno delo - trditveno breme - spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V primeru dejanskega zaključka, da plačilo za opravljeno delo ni bilo določeno s podjemno pogodbo, določi plačilo za opravljeni posel sodišče po merilih določenih v drugem odstavku 642. člena OZ, torej glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel (posel, katerega izvršitev je bila predmet konkretne podjemne pogodbe) opravi in glede na plačilo (višino plačila), ki je (v poslovnem prometu) običajno za tako vrsto posla. Da pa bi lahko sodišče postopalo po navedenem zakonskem določilu, bi morala tožeča stranka v svojih dejanskih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - sklep o oprostitvi plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga - pravnomočnost odločitve - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga
Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva.
Iz sodne prakse izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 30, 53. OZ člen 197, 299, 299/1, 378.
stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - pogodba o upravljanju - dejanska uporaba nepremičnine
Toženec kot etažni lastnik spornega stanovanja tožniku dolguje stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je založil za toženca iz lastnih sredstev, prav tako je tožnik upravičen do plačila stroškov upravljanja. Obveznost plačila slednjih je bila vzpostavljena s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ki veže tudi toženca (53. člen SZ-1).
Okoliščina, ali je toženec dejanski uporabnik stanovanja, na presojo ne vpliva.