Glede na to, da sta v opisu obdolženemu očitanega ravnanja zajeta tako očitek povzročitve prometne nesreče s kršitvijo pravila o prednosti na križišču, kot vožnja pod vplivom alkohola nad predpisano vrednostjo, je ob pravilni pravni opredelitvi v obdolžilnem predlogu opisanega dejanja predmet postopka en sam prekršek, in sicer prekršek po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1, ki ga stori voznik, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
vstop novega dolžnika v izvršilni postopek – prehod obveznosti – sprememba dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – javna listina - smrtovnica
Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061744
ZOR člen 200. ZPP člen 2, 180, 180/1.
pravična denarna odškodnina – vrste nepremoženjske škode – določnost zahtevka za nepremoženjsko škodo – ločeno uveljavljanje odškodnine za posamezno vrsto škode – prekoračitev tožbenega zahtevka
Dejstvo, da je tožnica svoje prikrajšanje (nevšečnosti med zdravljenjem) uvrstila v drugo vrsto škode, kot bi skladno s sodno prakso morala, sicer ni v skladu z zahtevanim analitičnim pristopom pri uveljavljanju odškodnin in otežuje sistematičen pristop pri obravnavanju škode, ni pa podlage za zaključek, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin prisojena izven okvira tožbenega zahtevka, saj je tako postavljen zahtevek sodišče obravnavalo in tudi tožena stranka ni ugovarjala, da se zaradi njegove nedoločnosti ne more braniti.
dovoljena hitrost v naselju – območje prehoda za pešce – nepričakovana ovira
Dovoljena hitrost v naselju ne pomeni, da sme voznik s takšno hitrostjo voziti tudi v območju prehoda za pešce. Prehod za pešce za voznika pomeni, da mora biti v vsakem trenutku pripravljen ustaviti pred prehodom za pešce, saj pešec, ki stopa po prehodu ali stopa nanj zanj nikoli ni nepričakovana ovira. Še bolj bi moral biti pozoren, če ni imel dobrega pregleda nad razmerami, na kar kaže njegova navedba, da je peška prišla na prehod izza parkiranega vozila. Zmotno je zato stališče zagovornice, da sta pešca povzročila nevarno situacijo, ki je bila za obdolženega nepričakovana in neobvladljiva.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – padec po stopnicah – vzročna zveza
Očitek zavarovancu tožene stranke, da betonskih stopnic ni ustrezno čistil, je sicer delno utemeljen, vendar ne v taki meri, da bi bilo mogoče temu pripisati vzrok za tožnikov padec, ob ugotovitvi, da sta trava in plevel rasla tam, kjer tožnik življenjsko gledano ni mogel stopiti. Res je, da so bile stopnice dotrajane in nekoliko poškodovane (a ne na mestu, kjer je tožnik stopil in, kot trdi, izgubil ravnotežje ter nato padel), vendar tudi ta dotrajanost na sam padec tožnika ni imela vpliva, saj so bile le-te še vedno varne za hojo. Stopnice so bile, kljub temu, da niso bile popolnoma očiščene trave in plevela in da so bile dotrajane, še vedno dovolj urejene, da bi povprečno skrben človek, ob povprečno skrbni hoji po njih, ne mogel pasti.
Tožnica neizrabljene pravice do nadomestila iz leta 1996 ne more izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju v letu 2011, ker zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni dopuščala. Pri ponovni odmeri nadomestila tudi ni mogoče upoštevati daljše zavarovalne dobe, saj se po 69. členu ZUTD v zavarovalno dobo pri ponovnem uveljavljanju ne všteva zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica že odmerjena. Tožnica ima tako pravico do nadomestila med brezposelnostjo za čas 6 mesecev, in ne kot uveljavlja še dodatno za 7 mesecev.
sodna taksa kot procesna predpostavka – vezanost sodišča in strank na pravnomočno odločbo
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno odplačevanje sodne takse se dolžnik ni pritožil in je postal pravnomočen, kar pomeni, da je na tako odločitev vezan tako dolžnik kot tudi sodišče prve stopnje, zato je tudi pravilno dolžniku po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi navedenega predloga poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Dolžnik te sodne takse v nudenem roku ni plačal, plačilo sodne takse za ugovor pa je procesna predpostavka in neizpolnitev te vodi k domnevi umika tega pravnega sredstva.
Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost te odločitve ne more imeti vpliva, saj dolžnik v svojih pritožbenih navedbah povsem ignorira že sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačevanje sodne takse, zoper katero se dolžnik niti ni pritožil in je postala pravnomočna.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/2, 130, 131. ZPP člen 108, 180, 285.
terjatev iz delovnega razmerja - zakonske zamudne obresti
Tožnik tožbenega zahtevka v delu vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od razlike v odpravnini in povrnitve stroškov prehrane ter prevoza na delo in z dela ni oblikoval skladno z določbo prvega odstavka 180. člena ZPP, saj ni navedel, od kdaj dalje zahteva zakonske zamudne obresti. V tem delu je tožba nepopolna in zato neprimerna za vsebinsko obravnavanje.
ZVCP-1 člen 233. ZP-1 člen 26, 26/7, 114, 114/4, 157, 157/3, 163, 163/12.
domneva odgovornosti lastnika vozila – pravni pouk – pravna zmota – odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila
Pouk iz četrtega odstavka 114. člena ZP-1, da mora obdolženi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, je nedvoumen, enako tudi opozorilo, da bo v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi se običajno skrben človek na takšna opozorila odzval in pri sodišču preveril za kakšno zadevo gre, tudi če bi menil, da gre za pomotoma voden postopek o prekršku zoper njega in se ni mogoče strinjati z mnenjem zagovornice, da je bil obdolženi v opravičljivi pravni zmoti.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem roku.
Procesna posledica litispendence je, da se med istimi strankami pred pristojnim sodiščem ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Ali povedano drugače; če pristojno sodišče ugotovi, da o istem zahtevku že teče pravda, mora tožbo po istem zahtevku, ki je kasneje vložena pri tem sodišču, zavreči.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - habilitacija - pritožbena novota - pogoj nekrivde
Tožnica, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker ni bila izvoljena v naziv asistent), v pritožbi prvič navaja dejstva v zvezi s svojim sodelavcem (glede habilitacije), pri tem pa tudi navaja, da teh dejstev predhodno ni mogla podati zaradi varovanja osebnih podatkov. To pa ne predstavlja opravičljivega razloga, da bi bile pritožbene novote dopustne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068352
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
padec – nepremoženjska škoda – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Tožeča stranka se je 26. 6. 2006 poškodovala ob padcu na območju bencinskega servisa zaradi madeža na asfaltu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke kritičnega dne ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj ni dovolj skrbno pregledal območja (sicer) zaprtega servisa in poskrbel, da bi bilo varno (tudi) za hojo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka uspela 100 % po temelju in 42,3 % po višini.
dokaz z izvedencem – presumpcija umika predloga – odškodnina zaradi vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
V nepravdnem postopku se na podlagi 36. člena ZNP šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen le v primeru, kadar sodišče ne more odločiti o predlogu, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza. Navedeno zakonsko določbo je moč uporabiti izjemoma in to v primerih, ko zakon izrecno določa izvedbo dokaza z izvedencem (mejni spor) oziroma, ko nepravdnega postopka brez izvedenca ni mogoče izvesti, tudi ne ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je podano nasprotje med izrekom izpodbijane sodbe (v katerem je odločeno o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in obrazložitvijo (v kateri je sodišče prve stopnje zapisalo razloge v zvezi s pisno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061740
ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – škoda – vrsta škode – pomanjkljiva trditvena podlaga – res iudicata – plačilo rente – plačilo izgubljenega dogodka
Predpostavka, brez katere o odškodnini v nobenem primeru ni mogoče govoriti, je obstoj škode, pri tem pa je ključnega pomena, kakšno vrsto škode tožnik vtožuje (odškodnina zaradi neupravičenega pripora mu je že pravnomočno prisojena – res iudicata). Oboje, plačilo rente in plačilo izgubljenega dohodka, predstavlja obliko premoženjske škode, ki je vezana na prikrajšanje zaradi škodnega dogodka. Da bi oškodovanec lahko uspešno uveljavljal eno ali drugo od navedenih oblik premoženjske škode, bi moral dokazati, da je zaradi škodnega dogodka (konkretno neupravičenega pripora) prikrajšan v svoji premoženjskopravni sferi.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6-2, 28.
dimnikarska služba – dimnikarske storitve – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka pri najavljenih obiskih ni upoštevala določbe prvega odstavka 28. člena Uredbe, ki ji nalaga, da mora namero opravljanja storitev dimnikarske službe najaviti uporabniku storitev vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja storitev.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.