Delavec ima zaradi kršitve obveznosti delodajalca (neplačilo prispevkov za socialna zavarovanja) pravico do sodnega varstva v individualnem delovnem sporu, katerem je upravičen zahtevati, da sodišče naloži delodajalcu obračun in plačilo prispevkov iz njegove bruto plače.
Tožena stranka je prispevke za socialna zavarovanja plačala šele po vložitvi tožbe. Glede na to je dolžna tožnici, ki je tožbo umaknila, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
V okviru opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče poudarja, da v napadeni stroškovni odločitvi ni našlo nobenih nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti ne z vidika materialnopravne pravilnosti te odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je dolžnikova obveznost povračila potrebnih izvršilnih stroškov upnika določena v petem odstavku člena 38 ZIZ, ob izvršeni stroškovni odmeri pa je sodišče prve stopnje upoštevalo potrebnost priglašenih stroškov za izvršbo kot tudi njihovo višino presojalo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Svojo odločitev v tej smeri je skrbno in natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje v tej smeri in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja. Tudi samo ocenjuje izpodbijano stroškovno odločitev kot pravilno in zakonito, medtem ko dolžnica neke konkretne graje na račun odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in v smeri obstoja in obsega njene stroškovne obveznosti niti ni podala.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021383
ZIZ člen 15, 168, 211. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3.
rubež nepremičnine - sklep o izvršbi - pravnomočnost - pritožba - predmet izvršbe - listina - pravni naslov - prodajna pogodba - sredstvo izvršbe - lastnik - nepremičnina - zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - etažna lastnina - predlog za izvršbo - verodostojna listina - vknjižba - nepopolna vloga - ustavitev postopka - razveljavitev odločbe - nadaljnji izvršilni stroški
Ko vlaga upnik predlog izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora seveda preveriti ali je dolžnik lastnik te nepremičnine in ali je ta vpisana v zemljiški knjigi in od tega je odvisno kakšen postopek bo opravilo izvršilno sodišče v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini – predmetu izvršbe.
Okoliščine so se spremenile v teku postopka. Takšne spremembe okoliščin ni mogoče šteti v škodo upnika, posebno ob dejstvu, ko ni nobenega dvoma, za katero nepremičnino – predmet izvršbe gre. Vendar pa je s trenutkom, ko se je stanje spremenilo in se je začel postopek vknjižbe etažne lastnine v zvezi s predmetom izvršbe, upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal izvedbo začetne faze te izvršbe v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini, glede na spremenjeno stanje poslal nepopolna vloga.
Sodišče ustavi postopek v zvezi z izdajo predhodne odredbe in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh, ko izteče rok, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Predhodna odredba tako preneha veljati šele s potekom tega petnajstdnevnega roka in ne že s pretekom časa, za katerega je bila izdana.
predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustrezna izvajalska organizacija – zdravstveni razlogi storilca
Glede na to, da so razlogi, da storilcu ni mogoče omogočiti opravljanja nalog v splošno korist na njegovi strani (zdravstveni), je odločitev sodišča prve stopnje, da se storilčev predlog zavrne, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061744
ZOR člen 200. ZPP člen 2, 180, 180/1.
pravična denarna odškodnina – vrste nepremoženjske škode – določnost zahtevka za nepremoženjsko škodo – ločeno uveljavljanje odškodnine za posamezno vrsto škode – prekoračitev tožbenega zahtevka
Dejstvo, da je tožnica svoje prikrajšanje (nevšečnosti med zdravljenjem) uvrstila v drugo vrsto škode, kot bi skladno s sodno prakso morala, sicer ni v skladu z zahtevanim analitičnim pristopom pri uveljavljanju odškodnin in otežuje sistematičen pristop pri obravnavanju škode, ni pa podlage za zaključek, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin prisojena izven okvira tožbenega zahtevka, saj je tako postavljen zahtevek sodišče obravnavalo in tudi tožena stranka ni ugovarjala, da se zaradi njegove nedoločnosti ne more braniti.
dovoljena hitrost v naselju – območje prehoda za pešce – nepričakovana ovira
Dovoljena hitrost v naselju ne pomeni, da sme voznik s takšno hitrostjo voziti tudi v območju prehoda za pešce. Prehod za pešce za voznika pomeni, da mora biti v vsakem trenutku pripravljen ustaviti pred prehodom za pešce, saj pešec, ki stopa po prehodu ali stopa nanj zanj nikoli ni nepričakovana ovira. Še bolj bi moral biti pozoren, če ni imel dobrega pregleda nad razmerami, na kar kaže njegova navedba, da je peška prišla na prehod izza parkiranega vozila. Zmotno je zato stališče zagovornice, da sta pešca povzročila nevarno situacijo, ki je bila za obdolženega nepričakovana in neobvladljiva.
pravdni stroški – sklep o zavrženju tožbe – nagrada za narok
Situacija, ko se je postopek končal s sklepom o zavrženju tožbe, je primerljiva in jo gre enačiti s primeri, ki jih opredeljuje tar. št. 3103 ZOdvT (npr. umik tožbe na naroku), ki predvideva znižanje nagrade za narok po tar. št. 3102 na količnik 0,5.
Tožeče stranke v sporu uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko, pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje (prenehalo jim je pri hčerinski družbi tožene stranke). Takšen spor ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec sama krila svoje stroške postopka ne glede na njegov izid.
pravdna stranka – popolna opredelitev tožene stranke – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Z navedbo osebnega imena toženk, zgolj kraja njunega domnevnega prebivanja in navedbo, da sta lastnici konkretne nepremičnine (pri čemer v zemljiški knjigi niso vpisani niti rojstni podatki niti ni vpisan naslov prebivališča toženk), tožnika nista zadostila zahtevi za določeno individualizacijo toženk. Predlogu za postavitev začasnega zastopnika toženkam sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo.
odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
ZIZ člen 34, 239, 270, 270-2, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba – sredstvo zavarovanja - pobotni ugovor – nasprotna tožba - bodoča terjatev
Po določilu četrtega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika z izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Ker takega predloga tožena stranka ni vložila, navaja pa, da razpolaga z vrsto nepremičnin, je pritožbeno pojasnjevanje, da stanovanje, ki je predmet začasne odredbe, vsaj trikrat presega vtoževani znesek, neupoštevno.
Le v primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve. Ker pa tožena stranka tožbenemu zahtevku, ki mu do višine 50.082,07 EUR ne oporeka, ni ugovarjala s pobotno terjatvijo, pač pa je vložila nasprotno tožbo, je zmotno pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala.
Tožena stranka ni v postopku pred sodiščem prve stopnje podala nobene konkretizacije svojih trditev glede plačila svoje obveznosti z asignacijo, ampak je slednje konkretizirala šele v pritožbenem postopku. Spisek plačil pa ob pomanjkljivi trditveni podlagi ne more pomeniti dokaza, s katerim bi lahko tožena stranka dokazala plačilo zneska 618,00 EUR. Z dokazom namreč tožena stranka ni mogla nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Tožena stranka se je sicer sklicevala na okoliščino, da je v svoji arhivski dokumentaciji šele naknadno našla pogodbo o asignaciji, zaradi česar je do prvega naroka za glavno obravnavo ni mogla predložiti, kar pa ni upoštevan objektivni razlog, zaradi katerega bi lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku upoštevalo nov dokaz v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP.
plača - znižanje plače - del plače za delovno uspešnost - dodatek k plači
Če plan ni dosežen iz različnih razlogov (ker delo ni končano, zaradi bolniških staležev ipd.), delavcu ni mogoče očitati, da iz razlogov na njegovi strani ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. To hkrati pomeni, da pogoji za znižanje plače niso izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno upoštevalo storilčeve številne vožnje pod vplivom alkohola in da mu je bilo že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega pa storilec tudi ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (z mnenjem alkohologa), ampak mnenje psihologa.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem roku.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/2, 130, 131. ZPP člen 108, 180, 285.
terjatev iz delovnega razmerja - zakonske zamudne obresti
Tožnik tožbenega zahtevka v delu vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od razlike v odpravnini in povrnitve stroškov prehrane ter prevoza na delo in z dela ni oblikoval skladno z določbo prvega odstavka 180. člena ZPP, saj ni navedel, od kdaj dalje zahteva zakonske zamudne obresti. V tem delu je tožba nepopolna in zato neprimerna za vsebinsko obravnavanje.
vstop novega dolžnika v izvršilni postopek – prehod obveznosti – sprememba dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – javna listina - smrtovnica
Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).