ugovor dolžnika – plačilo sodne takse za ugovor – rok za plačilo
Pooblaščenec dolžnika je plačilni nalog prejel 16. 12. 2009 (sreda), bi 8 dnevni rok, v katerem bi moral dolžnik plačati sodno takso iztekel šele 24. 12. 2009 ob polnoči (četrtek). Ker je dolžnik sodno takso plačal pred tem, in sicer dne 22. 12. 2009, pomeni, da je sodno takso plačal pravočasno.
ugovor tretjega – odlog tretjega – pogoji za odlog – verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dejstvo realizacije izvršbe za tretjega ne more pomeniti nenadomestljive škode, ki bi utemeljevala odlog izvršbe, temveč bi moral tretji pojasniti in izkazati, konkretno kakšna in kolikšna škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo.
stroški postopka – zavrženje tožbe – pravni interes za tožbo – uspeh v pravdi
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Upoštevanje vseh okoliščin primera je dodatno merilo, ki omogoča sodišču, da sprejme tako odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete – ugovor dolžnika
Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.
nadaljevano kaznivo dejanje – tatvina – seštevek ugrabkov - velika premoženjska korist
V kolikor seštevek ugrabkov pri tatvinah presega znesek, ki predstavlja veliko premoženjsko korist in če pri tem v izreku ni opisan še posebej obarvani naklep, da je storilcu šlo za to, da si prilasti veliko premoženjsko korist, takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti ni mogoče opredeliti po tretjem odstavku 54. člena KZ-1.
V okviru opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče poudarja, da v napadeni stroškovni odločitvi ni našlo nobenih nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti ne z vidika materialnopravne pravilnosti te odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je dolžnikova obveznost povračila potrebnih izvršilnih stroškov upnika določena v petem odstavku člena 38 ZIZ, ob izvršeni stroškovni odmeri pa je sodišče prve stopnje upoštevalo potrebnost priglašenih stroškov za izvršbo kot tudi njihovo višino presojalo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Svojo odločitev v tej smeri je skrbno in natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje v tej smeri in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja. Tudi samo ocenjuje izpodbijano stroškovno odločitev kot pravilno in zakonito, medtem ko dolžnica neke konkretne graje na račun odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in v smeri obstoja in obsega njene stroškovne obveznosti niti ni podala.
Sodišče ustavi postopek v zvezi z izdajo predhodne odredbe in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh, ko izteče rok, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Predhodna odredba tako preneha veljati šele s potekom tega petnajstdnevnega roka in ne že s pretekom časa, za katerega je bila izdana.
ZDR člen 13, 13/1, 30, 42, 126, 126/1, 129, 130, 143. OZ člen 86.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - dodatek k plači - delovni čas - povračilo stroškov v zvezi z delom - voznik - ničnost - minimum pravic
Dogovor, sklenjen med pravdnima strankama, o načinu obračunavanja plače, ki je določal, da je osnova za obračun bruto promet meseca pomnožen s 14 %, v katerem je zajeta delavčeva bruto plača v znesku 692,70 EUR, prevoz na delo, prehrana med delom ter domače in tuje dnevnice, glede na to, kje je bil prevoz opravljen, ni ničen. Tak dogovor sam po sebi ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim načelom. Je pa kljub takemu dogovoru delavec upravičen prejeti minimum pravic, ki so določene v delovno pravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - okoliščine - interesi pogodbenih strank
Glede na to, da je tožena stranka navajala, da je po odpovedi prišlo do takšnih okoliščin, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom, bi se moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, opredeliti do možnosti za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem roku, ampak kasneje.
Delavec ima zaradi kršitve obveznosti delodajalca (neplačilo prispevkov za socialna zavarovanja) pravico do sodnega varstva v individualnem delovnem sporu, katerem je upravičen zahtevati, da sodišče naloži delodajalcu obračun in plačilo prispevkov iz njegove bruto plače.
Tožena stranka je prispevke za socialna zavarovanja plačala šele po vložitvi tožbe. Glede na to je dolžna tožnici, ki je tožbo umaknila, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – običajni rok izpolnitve – običajni način izpolnitve – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – spor majhne vrednosti
Čeprav ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo sklepanje kompenzacij med pravdnima strankama nekaj običajnega, res ne izpodbija domneve glede sočasnosti plačila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku med drugim zatrjevala, da je imela tožnica 60-dnevni plačilni rok in je skoraj vedno zamujala s plačili ali pa je račune plačala zgolj delno in na različne načine, česar tožnica ni prerekala; to pa po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021384
ZIZ člen 15, 32. ZPP člen 300, 353, 365, 365/1, 365/1-2, 366.
izvršilni postopek - ustavitev postopka - delež družbenika - sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - predmet izvršbe - dovoljena izvršba - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe - zaznamba sklepa - poslovni delež družbenika - ločeno obravnavanje zahtevkov - izvršilni stroški
Pregled spisa pokaže, da so resnične trditve upnika o tekoči izvršbi zoper dolžnika zaradi realizacije iste terjatve pod opr. št. I 2001/895 sodišča prve stopnje, kjer je v bistvu tudi upnik vložil nato predlog za spremembo sredstev izvršbe, tako da je predlagal še to na delež dolžnika v družbi, da pa je sodišče prve stopnje (pač v skladu z določbami Sodnega reda) tak predlog vpisalo posebej pod sedanjo opr. št. In 486/2010 in se je tedaj s tem odredilo ločeno obravnavanje te zadeve, kar ima v bistvu v procesnem oziru podlago že v določbi člena 300 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe na osnovi člena 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja subsidiarno. Po tej določbi lahko sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih.
Navedena procesna ureditev kaže, da so izločene zadeve v procesnem oziru samostojne zadeve in s tem izgubijo procesno povezavo s prejšnjo skupno zadevo, pri čemer je bistveno, da so v procesnem in materialnopravnem oziru predmet ločenega obravnavanja. Po mnenju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbena trditev, da je kljub izločitvi dela izvršbe, ki se nanaša na poslovni delež družbenika v procesno samostojno zadevo, celotna izvršba enovit postopek. Takšno stališče glede na navedeno ni pravilno.
odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - premoženjska škoda - mesečna renta - zastaranje - zaključek zdravljenja - sodni izvedenec - stari ZDR- kolizijske norme
Glede na to, da ima sporno razmerje najtesnejšo zvezo s slovenskim pravom (pogodbe o zaposlitvi s tožnikom so bile sklenjene v Sloveniji, dogovorjena je bila pristojnost slovenskega sodišča, tožnik je slovenski državljan), je treba tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo zaradi poklicne bolezni presojati po slovenskem pravu.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021383
ZIZ člen 15, 168, 211. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3.
rubež nepremičnine - sklep o izvršbi - pravnomočnost - pritožba - predmet izvršbe - listina - pravni naslov - prodajna pogodba - sredstvo izvršbe - lastnik - nepremičnina - zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - etažna lastnina - predlog za izvršbo - verodostojna listina - vknjižba - nepopolna vloga - ustavitev postopka - razveljavitev odločbe - nadaljnji izvršilni stroški
Ko vlaga upnik predlog izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora seveda preveriti ali je dolžnik lastnik te nepremičnine in ali je ta vpisana v zemljiški knjigi in od tega je odvisno kakšen postopek bo opravilo izvršilno sodišče v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini – predmetu izvršbe.
Okoliščine so se spremenile v teku postopka. Takšne spremembe okoliščin ni mogoče šteti v škodo upnika, posebno ob dejstvu, ko ni nobenega dvoma, za katero nepremičnino – predmet izvršbe gre. Vendar pa je s trenutkom, ko se je stanje spremenilo in se je začel postopek vknjižbe etažne lastnine v zvezi s predmetom izvršbe, upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal izvedbo začetne faze te izvršbe v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini, glede na spremenjeno stanje poslal nepopolna vloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delu - sodna razveza
Tožena stranka tožnika ni utemeljeno pisno opomnila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, čeprav je pri tožniku z alkotestom ugotovila prisotnost alkohola v krvi. Koncentracije alkohola je bila namreč zanemarljiva (0,04 mg/l), bila pa je posledica dejstva, da je tožnik tisti dan jedel rumove kroglice. Tako ni mogoče šteti, da je bil tožnik vinjen na delu, da bi bilo opozorilo (in posledično redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) utemeljeno.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 156, 156/3, 156/5, 158, 158/2. ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c.
sklep o premestitvi - ukinitev delovnega mesta - delovne potrebe - akt o sistemizaciji - ustrezna zaposlitev - plača - sodno varstvo - kolektivni delovni spor
Tožena stranka je v okviru reorganizacije ukinila nekatere oddelke ter posledično tudi delovno mesto, na katerem je delala tožnica. Iz tega razloga ji je zakonito podala sklep o premestitvi na drugo delovno mesto, ki je za tožnico ustrezno, saj zanj izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati. Pri tem ni bistveno, kakšna (nižja) plača je za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena, določena.
Tožnica v individualnem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je akt o sistemizaciji, ki ga je sprejela tožena stranka in s katerim je ukinila njeno prejšnje delovno mesto, nezakonit, ker k njemu ni priložena obrazložitev, ki bi vsebovala cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in postopkov ter število in strukturo delovnih mest (javnih uslužbencev). Za primere, ko se uveljavlja, da sistemizacija ni v skladu z zakonom oz. kolektivnimi pogodbami, je namreč predviden kolektivni delovni spor.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - utemeljen razlog - direktor - mandat - pogodba o zaposlitvi za določen čas - individualna pogodba o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Kljub temu, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas opravljanja funkcije direktorja, mu je tožena stranka po prenehanju funkcije podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnik to ponudbo sprejel, je sodno varstvo omejeno na ugotavljanje utemeljenosti odpovednega razloga.