redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - reparacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je podana zaradi kršitve delovne obveznosti, storjene še pred prejemom pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, ni zakonita.
dokazna ocena – izrek kazenskih točk v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je s sodbo dne 11.6.2012 izreklo kazenske točke, čeprav je bilo obdolžencu s sklepom EPVD opr. št. 1 že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Obdolženi je nov prekršek storil v času izvrševanja ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, sodišče pa je o zadevi odločalo v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Očitek o nepravilno izrečenih kazenskih točkah torej ni utemeljen.
Tožeča stranka (bivši delodajalec) utemeljeno zahteva povračilo že izplačanih nadomestil za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki jih je tožena stranka prejela neupravičeno, to je za obdobje, ko se je zaposlila pri drugi (konkurenčni) družbi. Za čas, ko je bila tožena stranka brezposelna, pa je nadomestila prejemala upravičeno in vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Dodatne obveznosti delavca pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opomin delodajalcu, obvestilo inšpektorja za delo) vplivajo na začetek teka roka za podajo odpovedi. Ta rok začne teči šele, ko poteče 8 dni od opomina delodajalcu in obvestila inšpektorju za delo. Če delavec odpoved poda pred potekom tega roka, je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca nezakonita.
ZP-1 člen 2, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234, 234/1.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena – uporaba milejšega predpisa
Okoliščina, da je tudi voznik motornega kolesa pripeljal s ceste, za katero velja prometni znak križišče s prednostno cesto, za pravilno pravno presojo prekrška ni pomembna. Do prometne nesreče je prišlo v križišču ulice V. z G. ulico in ne tam, kjer se na G. ulico priključi cesta po kateri je pripeljal voznik motornega kolesa. Tudi, če ne gre za veliko oddaljenost med omenjenim priključkom in križiščem kjer je prišlo do prometne nesreče, so pravila cestnega prometa jasna. Obdolženi se je z neprednostne ceste vključeval v cestni promet na prednostni cesti, po kateri je takrat že vozil drugi udeleženec cestnega prometa, zato bi ga moral pustiti mimo.
premoženjska škoda – poslovna odškodninska obveznost – neposlovna odškodninska obveznost – nastanek škode – trditvena podlaga – dokazna ocena
Obvezna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka bodisi iz naslova poslovne (pogodbene) odškodninske kot tudi iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti je obstoj škode. Dokazno breme za obstoj le-te po višini, vsebini in obsegu je na tožeči stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Entiteta ukinjene knjigoveznice se ni ohranila. Zaradi tega in ker drugotožena stranka dejavnosti, v okviru katere je delala tožnica, ni nadaljevala ali prevzela, ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja – načelo vestnosti in poštenja – zastaranje
Zaradi obstoja veljavne pogodbe pritožnik tudi z ugovorom, da vodovodnega omrežja zadnja tri leta pred vložitvijo spremembe tožbe ni uporabljal, ne more uspeti. Bistveno je namreč, da bi tožena stranka infrastrukturo lahko uporabljala (ne pa ali jo je dejansko uporabljala), saj je imela v ta namen veljavno sklenjeno sporno pogodbo, trditve o morebitnem odstopu od pogodbe oziroma v smeri, da je o tem obvestila tožečo stranko pa, ni podala.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
Odpoved dediščini v korist znanega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Takšna izjava o odpovedi dediščini dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku nima pravnih učinkov na pozneje najdeno premoženje.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – obseg zapuščine
Na podlagi prvega odstavka 173. člena ZD lahko sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče le v primeru, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S tem, ko je prvo sodišče razveljavilo dodatni sklep o dedovanju je poseglo v pravico dediča, kateremu je bila na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju priznana pravica do 1/3 dednega deleža na dodatni zapuščini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061742
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 216.
pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – katastrofalna škoda – zlitje odškodninskih postavk – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – prosti preudarek
Tako kot pri večini katastrofalnih škodnih primerov tudi za obravnavani primer velja, da je dosledna in jasna razčlenitev po posameznih oblikah škode nemogoča. Čim hujši je odškodninski primer, tem bolj se posamezne oblike škode prepletajo in zlivajo. Zlitje le-teh najbolje opisujeta pojma groze in uničenega življenja. Bodoče posledice se tako mestoma enovito kažejo kot telesno trpljenje zaradi invalidnosti in hkrati kot duševno trpljenje zaradi invalidnosti. Tožnikovo duševno in telesno invalidno stanje hkrati predstavlja tako skaženost kot zmanjšanje življenjske aktivnosti. Gre za enovito stanje, ki tožniku povzroča trpljenje. To izhodišče je pogojevalo tudi metodo pritožbenega preizkusa materialnopravne ustreznosti dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
Navkljub temu, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo na plečih matere, so na njeni strani za sedaj tudi boljše (višje) materialne zmožnosti. Na strani toženca o pravih materialnih zmožnostih v resnici niti ne more biti govora, marveč je mogoče ugotoviti le spodobne pridobitne zmožnosti (se pravi: potencialne preživninske zmožnosti). Te so v okviru preživninske sposobnosti sicer upoštevne, ne morejo pa biti ekvivalentne že obstoječim materialnim zmožnostim.
stvarna pristojnost – premoženjskopravna zadeva – določitev nove meje – novela ZPP-D – prehodna določba – začetek postopka
Novo mejo glede sojenja v premoženjskopravnih zadevah je začrtala novela ZPP, ki velja od 1. 10. 2008 (novela ZPP-D).
Za primere, začete pred okrožnimi sodišči, a ne dokončane pred uveljavitvijo novele ZPP-D, velja, da se tudi dokončajo pred okrožnimi sodišči. Ker se postopek začne z vložitvijo tožbe, v obravnavani zadevi pa je bila tožba vložena 23. 6. 2008, to pomeni, da se je postopek začel pred okrožnim sodiščem in se mora pred njim tudi dokončati.