redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je s sklepom uprave ukinila program splošne literature, ki je obsegal tudi program otroške in mladinske literature, na katerem je bila zaposlena tožnica kot urednica. S tem je prenehala potreba po njenem delu in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita oz. da je terjatev tožeče stranke izkazana. Iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži izplačevanje nadomestila plače do pravnomočne odločitve sodišča, ni utemeljen.
Predlagateljica postopka svoje nestrinjanje gradi zgolj na „laičnih“ trditvah, da bi obdolženi, glede na poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči, lahko opravil preizkus alkoholiziranosti, za svoje trditve pa ne ponuja nobenega pravno relevantnega dokaza. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pritožnica zgolj trdi, da so poškodbe glave, ki jih je v nesreči utrpel obdolženi, posledice udarca v vetrobransko steklo, kjer da so bile vidne sledi udarca z glavo, vendar za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Opis, kje na vetrobranskem steklu so bile poškodbe, ki so posledica udarca z glavo, namreč manjka. Očitek prekrškovnega organa, da je obdolženi vozil osebni avtomobil ne da bi bil privezan z varnostnim pasom torej ostaja zgolj na ravni dokazno nepodprte trditve.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Entiteta ukinjene knjigoveznice se ni ohranila. Zaradi tega in ker drugotožena stranka dejavnosti, v okviru katere je delala tožnica, ni nadaljevala ali prevzela, ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - reparacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je podana zaradi kršitve delovne obveznosti, storjene še pred prejemom pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, ni zakonita.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena
Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Za del zahtevka, s katerim tožnica zahteva ugotovitev izključne posesti (na temelju pravice), kar je dejstvo in ne pravica, ugotovitvene tožbe tožnica ne more vložiti oziroma zanjo v delu, kjer zahteva ugotovitev, da toženec nima pravice uporabe, nima pravnega interesa, saj ga za isto napada že z negatorno dajatveno tožbo.
odpust obveznosti – preizkusna doba - okoliščine za presojo daljše preizkusne dobe
Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061742
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 216.
pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – katastrofalna škoda – zlitje odškodninskih postavk – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – prosti preudarek
Tako kot pri večini katastrofalnih škodnih primerov tudi za obravnavani primer velja, da je dosledna in jasna razčlenitev po posameznih oblikah škode nemogoča. Čim hujši je odškodninski primer, tem bolj se posamezne oblike škode prepletajo in zlivajo. Zlitje le-teh najbolje opisujeta pojma groze in uničenega življenja. Bodoče posledice se tako mestoma enovito kažejo kot telesno trpljenje zaradi invalidnosti in hkrati kot duševno trpljenje zaradi invalidnosti. Tožnikovo duševno in telesno invalidno stanje hkrati predstavlja tako skaženost kot zmanjšanje življenjske aktivnosti. Gre za enovito stanje, ki tožniku povzroča trpljenje. To izhodišče je pogojevalo tudi metodo pritožbenega preizkusa materialnopravne ustreznosti dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja – načelo vestnosti in poštenja – zastaranje
Zaradi obstoja veljavne pogodbe pritožnik tudi z ugovorom, da vodovodnega omrežja zadnja tri leta pred vložitvijo spremembe tožbe ni uporabljal, ne more uspeti. Bistveno je namreč, da bi tožena stranka infrastrukturo lahko uporabljala (ne pa ali jo je dejansko uporabljala), saj je imela v ta namen veljavno sklenjeno sporno pogodbo, trditve o morebitnem odstopu od pogodbe oziroma v smeri, da je o tem obvestila tožečo stranko pa, ni podala.
Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.
stvarna pristojnost – premoženjskopravna zadeva – določitev nove meje – novela ZPP-D – prehodna določba – začetek postopka
Novo mejo glede sojenja v premoženjskopravnih zadevah je začrtala novela ZPP, ki velja od 1. 10. 2008 (novela ZPP-D).
Za primere, začete pred okrožnimi sodišči, a ne dokončane pred uveljavitvijo novele ZPP-D, velja, da se tudi dokončajo pred okrožnimi sodišči. Ker se postopek začne z vložitvijo tožbe, v obravnavani zadevi pa je bila tožba vložena 23. 6. 2008, to pomeni, da se je postopek začel pred okrožnim sodiščem in se mora pred njim tudi dokončati.
nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Upnik plačila davkov in prispevkov, ki jih je dolžan obračunati in odvesti delodajalec pri izplačilu plače, ne more izterjati kot plačilo denarne terjatve. Predlog za izvršbo mora zato upnik oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
Navkljub temu, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo na plečih matere, so na njeni strani za sedaj tudi boljše (višje) materialne zmožnosti. Na strani toženca o pravih materialnih zmožnostih v resnici niti ne more biti govora, marveč je mogoče ugotoviti le spodobne pridobitne zmožnosti (se pravi: potencialne preživninske zmožnosti). Te so v okviru preživninske sposobnosti sicer upoštevne, ne morejo pa biti ekvivalentne že obstoječim materialnim zmožnostim.