predhodna odredba - novo sredstvo zavarovanja – ugovor zoper sklep o novem sredstvu zavarovanja
Ker se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi, ima v istem postopku izdana dodatna predhodna odredba z novim sredstvom zavarovanja enak pomen kot sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom (postopkom zavarovanja) na predlog upnika bodisi spremeni bodisi dopolni sklep o izvršbi (sklep o zavarovanju) tako, da določi novo izvršilno sredstvo (zavarovanja) in s tem tudi predmete izvršbe, lahko dolžnik z rednim ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – pogajanja – poslovna škoda
Sklenjenega dogovora med strankama (materialnopravno vprašanje) ni mogoče šteti za sklenjeno pogodbo, temveč le za namero za sodelovanje in sklenitev ustrezne pogodbe po 20. členu OZ.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 81, 81/5. OZ člen 395.
nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – zahtevek na nerazdelno plačilo družbe in družbenika – pravni interes za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka tako glede na postavljen tožbeni zahtevek nima pravnega interesa za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe. Postopek proti njemu na plačilo denarnega zneska, ki ga je tožeča stranka nerazdelno zahtevala tudi od prvo tožene stranke, namreč teče že od same vložitve tožbe. ZPP ne dopušča, da bi ista oseba v istem postopku zaradi plačila istega zneska na pasivni strani nastopala dvakrat.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351,351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6.
stečaj – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
Nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je bil že pred vložitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe začet stečajni postopek, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane gospodarske družbe – prvotnega dolžnika.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
pravdni stroški – pravica do povračila stroškov – uspeh v postopku – v stečaju priznana terjatev
Iz sklepa z dne 2. 8. 2011 je razvidno, da je bil del vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko v celoti priznan. Torej se šteje, da je s tem delom uspela, saj je v stečajnem postopku ta del terjatve tožena stranka pripoznala kot utemeljen. Za prvi del zahtevka pa je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka tožbeni zahtevek tožeče stranke delno izpolnila šele po izdaji sklepa o izvršbi. Iz tega sledi, da je bila tožeča stranka v tej pravdi v celoti uspešna.
Toženka je dolžna svoj del najemnine plačati zato, ker najemne pogodbe ni nikoli odpovedala. Zgolj vedenje najemodajalca, da najemnik v najem vzetih prostorih dejavnosti ne opravlja več, ne pomeni odpovedi najemne pogodbe.
odvzem poslovne sposobnosti – postopek po uradni dolžnosti – CSD kot udeleženec – dokaz z izvedencem – založitev predujma
Kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz 1. odst. 45. čl. ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem izplačajo iz sredstev sodišča.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga – subjektivni in objektivni rok – prekluzivni rok
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je tudi ta, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku (subjektivnem in objektivnem) ter da skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita oz. da je terjatev tožeče stranke izkazana. Iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži izplačevanje nadomestila plače do pravnomočne odločitve sodišča, ni utemeljen.
premestitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - pritožbena novota
Dokazi (zaključna spričevala), ki jih tožena stranka prilaga pritožbi, so predloženi prepozno in se jih pri odločanju ne upošteva, saj ni izkazano, da jih tožena stranka ne bi mogla predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do zaključka glavne obravnave.
Na tožeči stranki, ki je uveljavljala odškodnino za škodo, ki je bila storjena s strani delavke, je bilo dokazno breme v zvezi z vsemi predpostavkami odškodninskega delikta (tudi krivde, ker se domneva le navadna malomarnost, ta pa po prvem odstavku 182. člena ZDR ne zadošča za odškodninsko odgovornost delavca). Tako je bilo tudi v zvezi z višino škode (prikrajšanja) dokazno breme na njeni strani. Ker ni predložila vseh dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo (kar je dokazni standard za odločitev v pravdnem postopku oz. individualnem delovnem sporu) ugotoviti večjo škodo, ko je bila ugotovljena in prisojena, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v presežku utemeljeno zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Dodatne obveznosti delavca pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opomin delodajalcu, obvestilo inšpektorja za delo) vplivajo na začetek teka roka za podajo odpovedi. Ta rok začne teči šele, ko poteče 8 dni od opomina delodajalcu in obvestila inšpektorju za delo. Če delavec odpoved poda pred potekom tega roka, je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca nezakonita.
ZP-1 člen 2, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234, 234/1.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena – uporaba milejšega predpisa
Okoliščina, da je tudi voznik motornega kolesa pripeljal s ceste, za katero velja prometni znak križišče s prednostno cesto, za pravilno pravno presojo prekrška ni pomembna. Do prometne nesreče je prišlo v križišču ulice V. z G. ulico in ne tam, kjer se na G. ulico priključi cesta po kateri je pripeljal voznik motornega kolesa. Tudi, če ne gre za veliko oddaljenost med omenjenim priključkom in križiščem kjer je prišlo do prometne nesreče, so pravila cestnega prometa jasna. Obdolženi se je z neprednostne ceste vključeval v cestni promet na prednostni cesti, po kateri je takrat že vozil drugi udeleženec cestnega prometa, zato bi ga moral pustiti mimo.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 83, 84, 88, 88/1, 88/1-1.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
V konkretnem primeru je iz vsebine tožbe in predloženih listinskih dokazov razvidno, da je tožena stranka kršila zakonska določila, ki urejajo postopek pred odpovedjo s strani delodajalca in da ni obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (do zmanjšanja obsega dela dejansko ni prišlo, tožnikovo delovno mesto vodja turistične agencije ni bilo ukinjeno, tožena stranka ni preverila možnosti zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu), zato so bili ob izostanku odgovora na tožbo za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je s sklepom uprave ukinila program splošne literature, ki je obsegal tudi program otroške in mladinske literature, na katerem je bila zaposlena tožnica kot urednica. S tem je prenehala potreba po njenem delu in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena
Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Tožba, s katero tožnik zahteva ugotovitev diskriminatornega in šikanoznega ravnanja tožene stranke, se zavrže, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev. Tožnik bi lahko zahteval le plačilo odškodnine zaradi navedenega protipravnega ravnanja tožene stranke.
Kršitelj navaja, da dejansko prebiva na obeh naslovih, to je tako na naslovu Ž., kot na naslovu G. (gre za objekta, ki sta po kršiteljevih navedbah 50 m oddaljena drug od drugega, česar pritožba ne izpodbija), očita pa se mu prekršek iz 1. točke 25. člena ZPPreb. Če je prekrškovni organ morda menil, da bi moral imeti kršitelj na enem od naslovov prijavljeno začasno prebivališče (čeprav gre za objekta, ki sta le malo oddaljena drug od drugega in namen začasnega bivališča), bi moral v takšnih primerih zadeve presojati tudi glede na določbo 6.a člena ZP-1 in ugotoviti, ali morda ne gre za prekršek neznatnega pomena.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - odpovedni rok - plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo
Ker tožnik v času odpovednega roka ni delal, ampak je bil doma in prejemal nadomestilo plače v višini 100 % osnove (enako, kot da bi koristil letni dopust), ni bil prikrajšan in njegov zahtevek za plačilo odškodnine (nadomestila) za neizkoriščen letni dopust tudi iz tega razloga ni utemeljen.
premoženjska škoda – poslovna odškodninska obveznost – neposlovna odškodninska obveznost – nastanek škode – trditvena podlaga – dokazna ocena
Obvezna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka bodisi iz naslova poslovne (pogodbene) odškodninske kot tudi iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti je obstoj škode. Dokazno breme za obstoj le-te po višini, vsebini in obsegu je na tožeči stranki.