predhodna odredba – domneva nevarnosti - neobrazložen ugovor – preoblikovanje izvršilnega predloga v tožbo – zanikanje obligacijskega razmerja
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je konceptuiran na domnevi, da je dolžnik listino, na katero se upnik sklicuje v predlogu, že prejel in zanjo ve.
Dolžnik nima pravice smiselno zahtevati (z ugovornimi trditvami, da ne ve, za kaj gre in da naj upnik vse lepo pojasni in predloži dokaze), da naj se izvršilni predlog preoblikuje v tožbo.
V pojem „zanikanja obligacijskega razmerja“ sodijo vse (praviloma negativne) trditve, s katerimi se dolžnik izogne dolžnosti, da bi o razmerju med njim in upnikom, ki je predmet izvršilnega postopka, karkoli povedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072454
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 649.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – res iudicata – knjiga obračunskih izmer – izstavitev računa – pritožbena novota – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se je glede količine opravljenega dela oprlo na knjigo obračunskih izmer z dne 08. 02. 2006, iz katere jasno izhaja, da je tožnik opravil dela na treh garažah v izmeri 914,05 m2. Veljavnosti te knjige toženka v pritožbi ne izpodbija.
Nastanek obveznosti plačila za izvedena dela ni pogojen z izstavitvijo računa; je pa sodišče prve stopnje dejstvo neizstavitve računa toženki s strani tožnika ustrezno upoštevalo v okviru ugotavljanja dneva nastanka zamude toženke s plačilom in s tem povezanega začetka teka zakonskih zamudnih obresti.
prodajna pogodba – javnopravne značilnosti – prodaja kapitalskih naložb države – pogodbena kazen – razpolaganje države s svojim premoženjem
Dogovor o pogodbeni kazni je samostojen dogovor, ki ga je treba ločiti od osnovne pogodbe.
Cilji države pri prodaji kapitalnih naložb niso zgolj premoženjske narave, pač pa predvsem javnopravni. Država s prodajo kapitalskih naložb zasleduje predvsem makroekonomske cilje.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 18. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 440, 442, 442/6, 442/10, 496.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – prenehanje pravne osebe – različen pravni položaj osebno odgovornih družbenikov – ustavna odločba št. U-I-307/11
Ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra je bil povsem na mestu in zakonit, saj določila ZPUOOD, na katere se sklicuje pritožba, nimajo nobenega učinka na prekinitev postopkov zaradi prenehanja obstoja pravnih oseb v smislu 205. člena ZPP.
Ustavna odločba št. U-I-307/11 je s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb.
V primeru prenehanja plačevanja obrokov leasinga gre za neizpolnitev obveznosti leasingojemalca, kar povzroči leasingodajalcu poslovno škodo, skladno s 239. členom v zvezi s 243. členom OZ pa je ta upravičen do odškodnine, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, ki predstavlja premoženje, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.