V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD se z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068340
ZPP člen 151, 155, 184, 184/2. OZ člen 179, 352, 352/1, 352/2.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – višina odškodnine za telesne bolečine – sprememba tožbe – zvišanje zahtevka iz naslova zastarane terjatve – stroški postopka – potrebni stroški – pooblaščenec zunaj sedeža sodišča – potni stroški stranke
S povišanjem tožbenega zahtevka je tožnik spremenil tožbo, zahteva za pravno varstvo glede zahtevanega višjega zneska pa je bila upoštevajoč pravila o zastaranju prepozna.
Sodišče mora v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretnem primeru je tožnikova odločitev glede izbire odvetnika, čigar sedež je zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek, na podlagi navedenega (bližina tožnikovega bivališča in sedeža odvetnika, poznanstvo in tožnikovo zaupanje odvetniku glede na poznanstvo) upravičena in razumna.
Med stroške, ki bremenijo stranko, spadajo tudi njeni potni stroški.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061729
OZ člen 299, 299/1, 943, 943/2. ZPP člen 154, 159, 159/1.
nezgodno zavarovanje – izplačilo zavarovalnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – sodna poravnava – stroški postopka
Toženi stranki ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti ter nekorektno in neprofesionalno ravnanje, ko je, po prejemu policijskega zapisnika in po prejemu mnenja izvedenke, zahtevala dodatne preiskave krvi in izvedensko mnenje v smeri ugotavljanja vzročne zveze med prisotnostjo mamila v urinu ter morebitne motene zavesti oziroma zmanjšane duševne zmožnosti tožnika pred nesrečo zaradi uživanja mamil, kar je po splošnih zavarovalnih pogojih izključitveni razlog v primeru zahteve za plačilo zavarovalnine.
ZP-1 člen 14, 56, 56/3. ZOPOKD člen 4. ZDDV-1 člen 141, 141/1-1, 141/2.
opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe – opis dejanskega stanja
Neutemeljeno je sklicevanje prekrškovnega organa na določbe ZP-1G, ki na novo urejajo odgovornost pravnih oseb, brez napotitve na smiselno uporabo določb ZOPOKD. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZP-1 uporabilo zakon veljaven v času storitve prekrška, ta pa je v 14. členu določal, da se za odgovornost pravne osebe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, ob pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje.
tuja stvar - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Pojma tuja stvar iz 190. čl. OZ ni mogoče razlagati z uporabo términa lastninska pravica, ampak širše; tuja stvar je tista, do katere okoriščenec nima pravice.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika – sredstva in naprave za ugotavljanje alkohola v organizmu
Preverjanje psihofizičnega stanja opredeljuje ZVCP v določbah 132. člena. V njih med sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola navaja tudi indikator alkohola v izdihanem zraku, če se udeleženec cestnega prometa, ki takšen preizkus opravi, z rezultatom strinja. Le v primeru, da voznik odkloni podpis zapisnika ali oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
neznano vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca – nezmožnost ugotovitve istovetnosti vozila – dolžnost pridobitve podatkov od povzročitelja
Za nesrečo, ki jo povzroči neznano vozilo, gre, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine primera. Oškodovanec mora dokazati obstoj okoliščin, ki so vplivale na njegovo ravnanje (npr. da ni bil sposoben komunicirati; razsodno razmišljati; da je zaradi poškodb potreboval takojšnjo zdravstveno pomoč, da je opustil dolžno skrbnost).
najem poslovnega prostora – izpraznitev poslovnega prostora – nalog za izpraznitev – neustreznost v najem danih prostorov - odstop od najemne pogodbe – sočasnost izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če stranka nepravilno izpolni svojo obveznost, ima nasprotna stranka na voljo le jamčevalne sankcije, sama pa mora ob dospelosti obveznost izpolniti. Tožena stranka bi zato kljub zatrjevanim napakam morala plačevati najemnino, tako kot je bilo določeno v pogodbi. Od tožeče stranke pa je upravičena zahtevati odpravo napak, in če pri tem ni (bila) uspešna, lahko od pogodbe odstopi, zahteva znižanje najemnine ali pa poskuša doseči sporazumno spremembo pogodbe.
Porokova obveznost do upnika se določi s poroštveno pogodbo.
Obveznost subsidiarnega poroka izpolniti tuj dolg je celo nekoliko blažja kot obveznost solidarnega poroka. Ker lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti naravnost od subsidiarnega poroka, če zaide glavni dolžnik v stečaj, mora to še toliko bolj veljati za solidarnega poroka. Tožeči stranki torej ni bilo treba čakati na zaključek stečajnega postopka.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest
Iz ugotovitve, da tožnik sklenitve dogovora s pravnim prednikom toženca, da prevzame v izključno last sporno nepremičnino, ki je bila v njuni solasti, ni dokazal, sledi, da tožnik ni bil v dobri veri o tem, da je izključni lastnik sporne nepremične.
odškodninska odgovornost za drugega – soprispevek - soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – delo s strojem
Poseg v mirujoč stroj s strani tožnice ni bil vzrok za poškodbo, ki jo je utrpela. V kolikor njena sodelavka stroja ne bi vklopila, do poškodbe sploh ne bi prišlo. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti tako tožeči stranki ni moč očitati, da bi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v stroj je posegla v mirujočem stanju in na podlagi prošnje sodelavke), nastanek škode (tj. da bo sodelavka pritisnila na stikalo) lahko pričakovala.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/6, 29b/7, 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1.
sodne takse – plačilo sodne takse – uporaba pravilne sklicne številke – referenca – namen sodnih taks
Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo).
Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja.
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 229, 229/4, 299/5, 298, 298/1. SPZ člen 167.
izločitvena pravica – posledice neprijave izločitvene pravice v stečajnem postopku – zunajsodna prodaja premičnine
Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka.
Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve.
Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake na vozilu – skrita napaka – pravočasno grajanje napak – jamčevalni zahtevki – pravica do povračila škode
Tožeča stranka vozila z ugotovljenimi karakteristikami ni želela kupiti, vozilo, ki ga je za prodajo oglaševal toženec (pri čemer ni pomembno, ali je spletni oglas za prodajo namestil toženčev sin ali toženec, saj je šlo za prodajo toženčevega vozila, toženec pa ni nasprotoval taki prodaji, niti ni zanikal navedenih karakteristik, ampak je pomembno, da vozilo ni imelo takih lastnosti kot je bilo oglaševano in zatrjevano pri prodaji, enako velja glede pritožbene trditve, da je s tožnikom komuniciral le toženčev sin in ne toženec), pa ni imelo oglaševanih lastnosti.
V skladu z določilom 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ne izpolni svoje obveznosti v določenem roku obvestiti prodajalca o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.
napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
seznam premoženja dolžnika – končanje izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe
Ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
V skladu z določbo 31. člena ZIZ lahko upnik predlog po tem členu poda ves čas izvršilnega postopka, torej do njegovega konca. Upnik je z vložitvijo takega predloga še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi preprečil končanje predmetnega izvršilnega postopka.
Ker pritožnik pisanja z izpodbijano sodbo na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, se je vročitev pisanja štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, tj. v soboto, dne 29. 10. 2011, osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo pa mu je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek, dne 7. 11. 2012.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja izvršitve sankcije
Glede na to, da so bila znotraj dveletnega relativnega roka za zastaranje izreka sankcije opravljena dejanja sodišča, ki so tek zastaranja pretrgala, poleg tega pa tudi še niso pretekla štiri leta, ki bi pomenila absolutno zastaranje izreka sankcije, je pritožba storilca v tej smeri neutemeljena.