Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve njegove delovnega mesta (ker so proizvodi, ki jih je izdeloval, ostajali neprodani) in ker je bilo s strani Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovljeno, da tožena stranka za tožnika (invalida III. kategorije) nima na voljo ustreznega dela oz. delovnega mesta.
Ker tožnik ni dokazal, da je vložil pritožbo ustno na zapisnik 1. 4. 2011, niti da je do izteka 15-dnevnega roka vložil pisno pritožbo, je odločba o ustaviti izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom postala dokončna in pravnomočna.
Tožnik po upokojitvi oziroma po priznanju pravice do sorazmernega dela pokojnine ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zato mora preplačilo nadomestila vrniti tožencu. Za izdajo odločbe o povrnitvi preplačila ima toženec ne glede na odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila podlago v določbi 275. člena ZPIZ-1.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - sprememba prebivališča - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica do 5. dne v mesecu (avgustu) toženi stranki ni sporočila podatkov o prisotnosti na delu za pretekli mesec. Zaradi tega tožena stranka ni mogla pravočasno in pravilno pripraviti pisnega obračuna plače oziroma odvesti predpisanih davkov in prispevkov. Glede na to, da je bila tožnica na nujnost pravočasnosti dostave liste prisotnosti opozorjena že v prejšnjih mesecih (meseca maja), je naklepoma kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je podan razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka tožniku po tem, ko je prva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati in ni bil več v delovnem razmerju, ni mogla zakonito (ponovno) izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Sprememba invalidnosti, nastala po izdaji izpodbijane dokončne odločbe, ni bila ugotovljena in obravnavana v postopku pri tožencu, o takšni spremembi tudi ni bilo mogoče odločiti z dokončno upravno odločbo, zato procesna predpostavka za sodno varstvo ni izpolnjena.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – dokazno breme za izpodbijanje domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti
V primeru, ko je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti, je tožena stranka tista, ki mora takšno domnevno ovreči, npr. s trditvami, da pri izpodbijani asignaciji ni šlo za neobičajni način poravnave obveznosti. Poleg tega pa lahko še vedno zatrjuje (tudi v tem primeru je na njej dokazno breme), da obstojijo okoliščine, zaradi katerih ni vedela in ni mogla vedeti, da je bila tožeča stranka v času izpodbijanega dejanja insolventna.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo, ker tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v zakonsko predpisanem roku ni podala odgovora na tožbo. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost tožbenega zahtevka, saj so bila zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
uskladitev podatkov v matični evidenci – pokojninska osnova – provizija
ZPIZ-1 ne izključuje možnosti, da zavarovanec v času bolniškega staleža prejema tudi del plače, konkretno provizije, ki je vezana na izpolnitev pravnega posla, sklenjenega pred koledarskim letom, v katerem je bil v bolniškem staležu. Zato se ta del plače upošteva pri pokojninski osnovi za koledarsko leto, v katerem je dejansko bil izplačan in so bili zanj plačani prispevki, ter se ga kot takega vpiše v predpisani obrazec M-4/M-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor
Tožnik je prejel vabilo na zagovor v petek. V ponedeljek, ko je prišel na delo, se je strinjal s tem, da bo imel zagovor naslednji dan, tj. v torek. V torek se je tožnik tudi dejansko zagovarjal in na zapisnik z zagovora ni podal pripomb. Glede na vse navedeno in ker tožnik tudi ni predlagal preložitve zagovora ali navajal, da se ne bi mogel pripraviti na zagovor, tožniku pravica do obrambe, čeprav od prejema vabila na zagovor do zagovora niso minili trije delovni dnevi, ni bila kršena.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Pravico do delne pokojnine ima z izpolnjevanjem ostalih z ZPIZ-1 določenih pogojev tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega čas in je hkrati zavarovan za največ polovični delovni čas ter izpolnjuje pogoj starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je tožnik kot odvetnik še vedno zavarovan za poln delovni čas, ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati do pravnomočne odločitve v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.
Ker je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da odškodninska obveznost toženih strank za plačilo izgube na zaslužku oz. rente zaradi zastaranja ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.