Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.
Zakon o pravdnem postopku razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne šteje niti za materialno, niti za formalno sosporništvo, saj drugače posebno opravilo v 194. členu ZPP sploh ne bi bilo potrebno. Tako razmerje dejansko predstavlja zakonito sosporništvo.
izpolnitveni rok - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe
Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, prodajna pogodba že razvezana. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, da je tožena stranka po preteku pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo kupnine tožečo stranko pozvala na izpolnitev navedene obveznosti (primerjaj 2. odst. 104. člena OZ).
Opustitev predložitve dokazila o plačilu varščine izvršitelju in sodišču je manjšega pomena in bi bilo nesmotrno vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, zato lahko sodišče v primeru, če upnik k vloženi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe vendarle predloži dokazilo o plačilu varščine, torej pod pogojem, da je bila varščina plačana, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oz. V. dostavka 38.a člena ZIZ.
ZIZ člen 197, 198, 208, 197, 198, 208. OZ člen 376, 376.
zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - sklep o poplačilu
Ustavno sodišče RS se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo. Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o tem odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. V skladu s takšnimi stališči se je izoblikovala tudi novejša sodna praksa.
ZDR/90 člen 40. ZDDO člen 12, 13. ZObr člen 96, 96/2, 96/2-7. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za obrambo člen 8.
javni uslužbenec – vojak – plačilo za delo – nadomestilo plače – dežurstvo – straža – efektivno delo
Tožnik v času dežurstva in straže ni opravljal efektivnega dela, ampak nadzor oziroma kontrolo in spremljanje ter izvajanje stražarskih nalog. Za ta čas mu je tožena stranka utemeljeno izplačala 60 % nadomestilo osnovne plače in tožbeni zahtevek za plačilo razlike do plačila po višini, kot se obračunavajo nadure, popoldansko in nočno delo ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – spremljanje in ocenjevanje delavca
Ker ZDR ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ni nezakonita, ker tožnik ni bil predhodno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožnico več kot šest mesecev pred podajo odpovedi seznanila, da njenega dela ne bo več potrebovala, in ji predlagala sporazumno prenehanje delovnega razmerja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti sodišče po določbah ZPPSL.
odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka toniku v odločbi o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določila tridesetdnevni odpovedi rok, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede neobstoja možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je že v juniju 2004 ocenila, da dela tožnice v prihodnost ne bo več potrebovala in ji predlagala sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, torej se je že tedaj seznanila s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi prekoračitve tridesetdnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi je tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz meseca decembra 2004 nezakonita.
S pritožbenim stališčem, da mora biti v konkretnem primeru predstavljeno in pojasnjeno kaj predstavlja nenadomestljivo pa tudi težko nadomestljivo škodo, se pritožbeno sodišče v načelu strinja. Zmotno pa je pritožnikovo stališče, da je to dolžno storiti sodišče.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajna masa - dvostranske pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivni odpust – kriteriji
Ureditev v ZDR, po kateri je le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu iz poslovnih razlogov, ne pomeni, da delodajalec v preostalih primerih pri izbiri delavca, ki mu namerava podati odpoved, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro (po kolektivni pogodbi). Ker je tožena stranka tako ravnala, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica kot najslabše ocenjena delavka prejela, ni nezakonita.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. 4.odst. 107.čl. ZIZ izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/3, 52, 52/3, 52, 52/3.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - potni nalog
Če delodajalec delavca napoti na službeno potovanje, mu mora izdati potni nalog. Če tega ne stori, pa delavec na tako potovanje vseeno odide, delavec zaradi tega ne izgubi pravice do povrnitve stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju. Izdaja potnega naloga je obveznost delodajalca, zato neizpolnitev te obveznosti na pravico delavca do povrnitve stroškov v zvezi s službenim potovanjem ne vpliva.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo določbo iz 4. odstavka 286. člena ZPP samo pod predpostavko, da bi iz spisovnih podatkov ali iz izvedenega dokaznega postopka lahko utemeljeno sklepalo, da bi tožeča stranka lahko navedene trditve in dokazne predloge ponudila že na prvem naroku za glavno obravnavo.
Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan, vendar je zatem odpadla pravna podlaga, na kateri je bil sprejet, saj je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 20.4.2007, opr.št. U-I-117/07-7 (ki je začel učinkovati 21.4.2007 - 5. tč. izreka) odločilo, da ustavitve postopkov iz 1. odst. 4. čl. ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov.
ZZD člen 130, 151, 130, 151. ZVIT člen 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155, 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155. ZOR člen 279, 279/1, 371, 394, 279, 279/1, 371, 394. URS člen 22, 22. ZPOMZO člen 2, 4, 4/1, 4/2, 7, 2, 4, 4/1, 4/2, 7. ZPP člen 216, 216. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
izum - nadomestilo za izkoriščanje izuma - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti.
Ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času dolgoletnega sodnega postopka zaradi uporabe 376. člena OZ v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja niti penalnega pomena.
Smisel prepovedi ultra alterum tantum je v odpravi nesorazmernosti med penalno funkcijo zamudnih obresti in učinkom, ki ga ta funkcija zasleduje, to je v siljenju dolžnika k izpolnitvi denarnega dolga (prim. 9. točko obrazložitve Odločbe USRS). Poleg tega je to pravilo eno od varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom (18. točka obrazložitve Odločbe USRS). Če bi revalorizacijskemu delu zamudnih obresti, izraženem v obliki stopnje rasti cen na drobno ali kasneje s TOM, pripisali v kontekstu 376. člena OZ pomen obresti, pa bi se to pravilo po razumevanju pritožbenega sodišča sprevrglo v svoje nasprotje. Pravilo o prepovedi ultra alterum tantum bi na ta način namreč služilo vzpostavitvi nepravičnega položaja upnika v razmerju do dolžnika v obdobju inflacije.