Ker je bila predkupna pravica dogovorjena le za čas opravljanja funkcije predsednice uprave in ker je prišlo do razrešitve tožnice kot predsednice uprave prvotožene stranke pred sklenitvijo pogodbe o prodaji avtomobila med prvotoženo in drugotoženo stranko, tožnica kot predkupna upravičenka ni upravičena zahtevati, da se prodajna pogodba razveljavi.
ZDR člen 233. ZDR/90 člen 23, 23/3. ZTPDR člen 18, 18/4.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je sklep o uvedbi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela sprejela pred uveljavitvijo novega ZDR, tako da je v zvezi s prenehanjem delovnem razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela utemeljeno izdala sklep skladno z določbami ZTPDR in ZDR/09, četudi po uveljavitvi novega ZDR.
vzdrževanje javne ceste – padec drevesa na vozilo – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – profesionalna skrbnost
Na drevesu še niso bile navzven opazne spremembe zaradi opisanega stanja koreninskega sistema, drevo je bilo samo po sebi zdravo, da je drevo padlo, pa je pripomoglo deževno vreme in jugozahodnik, ki je drevo potisnil.
aktivna legitimacija - terjatev iz delovnega razmerja - smrt delavca - dediči
Dediči delavca ne morejo po smrti delavca samostojno vložiti tožbe pred delovnim sodiščem iz naslova terjatev (odpravnina zaradi upokojitve, regres za letni dopust, vrnitev posojila) delavca proti delodajalcu. Gre namreč za terjatve s katerimi inter vivos ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da ob smrti zapustnika terjatve niso prešle na njegove dediče. Dediči bi lahko le prevzeli postopek, ki ga je pred smrtjo sprožil delavec.
ZDR člen 113, 207, 208, 210, 210/2, 113, 207, 208, 210, 210/2. Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene) (MESL) člen 28.
nadomestilo plače - sindikalni zaupnik
Sindikalni zaupnik ne sme biti v slabšem položaju zaradi odobrene odsotnosti zaradi sindikalne dejavnosti kot so ostali delavci, ki so službeno odsotni ali na letnem dopustu. Takšna odsotnost se zato ne sme upoštevati kot odsotnost, zaradi katere delavec ne bi bil upravičen do nadomestila za razpoložljivost.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - procesne predpostavke za odločanje o predlogu
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je torej prav tista listina, glede katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj predlogu ni priložil niti v prepisu in zaradi česar ni zadostil pogojem za vpis. Če ta ugotovitev drži, pa bi moralo sodišče postopati po 2. odst. 146. čl. ZZK-1, ki določa, da v primeru, ko procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oz. popravi in določi rok za popravo oz. dopolnitev.
ZPSPP člen 14, 14. ZOR člen 572, 572/1, 572/2, 572, 572/1, 572/2.
najemna pogodba - poslovni prostor - nezmožnost uporabe predmeta najema
Dolžnost plačila najemnine je neodvisna od dejanske uporabe nepremičnine le, če bi imel najemnik možnost uporabljati predmet najema, pa ga po lastni volji ne bi uporabljal. V primeru, ko najemodajalec onemogoča najemniku uporabo predmeta najema, navedenemu stališču ni mogoče pritrditi.
KZ člen 110, 110/1, 196, 196/1, 110, 110/1, 196, 196/1.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje bi moralo obt., ob izrečeni kazni nad eno leto zapora, preklicati pogojni obsodbi s prestajanjem prej izrečene istovrstne kazni ter izreči enotno kazen. To je ob pritožbi državne tožilke zato moralo storiti sodišče druge stopnje.
sodno varstvo – odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka – vzpostavitev delovnega razmerja
Tožnik je vložil tožbo, ker tožena stranka po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka ni znova vzpostavila delovnega razmerja (ki je prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi stečajne upraviteljice). Glede pravočasnosti je tako bistveno vprašanje, kdaj je tožnik izvedel za kršitev svojih pravic, in od tega dne dalje bi moral v tridesetdnevnem roku vložiti tožbo. Tožba vložena kasneje pa se zavrže.
plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – izpodbojna tožba
Pogodba o zaposlitvi je dvostranski akt. V kolikor je prišlo na strani tožene stranke do dileme, ali je pogodbo o zaposlitvi podpisala upravičena oseba, je to stvar presoje v sodnem postopku zaradi uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa v tem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo plač.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/2, 50, 50/1, 52, 57, 67, 67/1, 67/1-2, 67/4.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca
Ker pri tožniku ne gre za vstop v zavarovanje, pač pa za spremembo podlage zavarovanja, je odločitev toženca o drugačni lastnosti zavarovanca oziroma o spremenjeni zavarovalni podlagi za čas pred izdajo prvostopne odločbe nezakonita, saj posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Podlago zavarovanja je mogoče spremeniti le za naprej, to je od prvega naslednjega dne po izdaji prvostopenjske odločbe dalje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Ne glede na ugotovljeno dejstvo, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik užival alkoholne pijače na delovnem mestu in s tem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker je bila podana več kot 30 dni od seznanitve tožene stranke z očitano kršitvijo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – plača – odškodnina
Tožnica na podlagi ugotovitve, da tožena stranka za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni imela utemeljenega razloga, ni upravičena do plače, kakšna ji je pripadala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj je veljavno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Upravičena pa je do odškodnine v višini razlike med plačo, ki jo prejema sedaj, in plačo, ki jo je prejemala do odpovedi, pri čemer pravne podlage za takšno odločitev ne predstavlja oživitev odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ampak odškodninska odgovornost delodajalca zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga.
motenje posesti - asfaltiranje poti - določen tožbeni zahtevek
Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.
Če v zakonu ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, mora sodišče, preden ustavi izvršbo z določenim sredstvom zaradi nastalih dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe, o tem obvestiti upnika in mu s tem dati možnost, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
izvršba na nepremičnine - javna dražba - zvišanje izklicne cene na drugem prodajnem naroku - zapustitev prostora naroka
Sodišče prve stopnje je ravnalo nezakonito, ko je na drugem prodajnem naroku sledilo predlogu enega izmed upnikov za določitev višje izklicne cene, kot je bila določena v odredbi o prodaji. Če naj bi se nepremičnina na drugem prodajnem naroku prodajala po višji izklicni ceni od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine, bi bilo treba to predlagati pred odreditvijo prodaje na drugi dražbi. V drugem odstavku 189. člena ZIZ je določeno, da se dražba konča 10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Zakon izrecno ne predpisuje, da udeleženci v tem času ne smejo zapustiti prostora, kjer se opravlja narok.
ZPP člen 302, 302/3, 302, 302/3. OZ člen 154, 154.
sprememba sodnika - branje zapisnika o zaslišanju prič - prometna nesreča dveh motornih vozil
S tem, ko je bil prebran zapisnik o zaslišanju prič, ni prišlo do kršitve postopka, ker že določba 3. odst. 302. čl. ZPP takšno postopanje izrecno predvideva. Tožnika pa sodišče ni niti moglo zaslišati, ker se ni odzval osebnemu vabilu. Zato se tudi v tem delu neutemeljeno očita kršitev postopka.
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.
Dejstvo, da je bil ploh med postavljanjem odra nedvomno na odru, je bistvena okoliščina. Tudi za škodo, povzročeno pri delu ali v zvezi z delom se uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava in ZDR ne predstavlja nobene ovire, da delavec ne bi smel zahtevati povrnitve škode od dejanskega povzročitelja.