ZDR člen 52, 52/1, 52/1-7, 54. ZSV člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Republike Slovenije člen 10.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - pripravništvo
Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj po končani pripravniški dobi ni bilo možnosti zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ni utemeljen. Pri tem ni bistveno, da so se v času trajanja pogodbe o zaposlitvi spremenile okoliščine, tožena stranka tedaj tudi ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
javni uslužbenec – premestitev – oddaljenost kraja premestitve
Za zakonito premestitev morata biti oba kriterija iz 2. odst. 149. čl. ZJU (oddaljenost kraja premestitve od kraja dotedanjega opravljanja dela, čas vožnje med krajema) izpolnjena kumulativno. Premestitev tožnika v kraj, ki je le 59 kilometrov oddaljen od kraja dotedanjega opravljanja dela, tako ni bila zakonita iz razloga, ker traja vožnja med krajema z javnim prevozom – tako avtobusom kot vlakom – več kot eno uro.
V primerih, ko je zahtevek tožnika že zapadel in je možna vložitev dajatvene tožbe, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato taka tožba sploh ni dopustna.
ZDR člen 7, 7/2, 92, 92/2, 109, 109/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40, 46.
odpravnina - odpovedni rok - poslovni razlog - kolektivna pogodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka po kolektivni pogodbi, saj ji daje večji obseg pravic kot ZDR.
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.
Gre za primer, ko je tožena stranka s tožečo stranko tudi po spremembi oznake odgovornosti v firmi nadaljevala s poslovanjem, sklicujoč se na račune, ki so bili izdani v času prejšnje označbe odgovornosti firme, šele med pravdo pa je začela zatrjevati, da ni podana njena aktivna legitimacija. Tak ugovor po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti upošteven v predmetnem postopku.
sklep o domiku - javna dražba - odredba o prodaji - plačilo varščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.
Da bi bil tožbeni zahtevek določen, bi morala tožnika v tožbenem zahtevku sporni del v izmeri 430 m2 v okviru parcele št. 210/6 k.o. R. prostorsko določiti s točkami na skici (vsaj .............) in zahtevati geodetsko odmero tako določenega dela parcele, ki naj dobi novo parcelno številko (identifikacijski znak).
ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76. OZ člen 334, 334.
smrt dolžnika - prenehanje obveznosti - smrt dolžnika
Če obveznost dolžnika v izvršilnem postopku ni takšna, da bi nastala glede na njegove osebne lastnosti in sposobnosti z njegovo smrtjo ne preneha. Zato pa dolžnikova smrt tekom izvršilnega postopka ne more pomeniti takšne ovire v izvršilnem postopku, ki bi narekovala njegovo ustavitev.
pravica do invalidske pokojnine – res iudicata – zavrženje zahteve
Glede na to, da je bilo o invalidnosti tožnika, vključno z vzrokom zanjo, in o pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, bi moral toženec zahtevo za priznanje te pravice zavreči. Ker je kljub temu odločal o vsebini, je bilo njegovo odločbo potrebno odpraviti.
ZSZ člen 68, 68. ZZK člen 9, 9/1, 150, 150/2, 9, 9/1, 150, 150/2.
tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravno nasledstvo
Po določbi 2. odstavka 150. člena ZZK lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Ker tožeča stranka s takšnimi listinami ne razpolaga, prav v tej pravdi želi ugotoviti njihov obstoj. Zatrjevana, vendar nedokazana vsebina kupne pogodbe je lahko trditvena podlaga za tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne pa za ugotovitev lastninske pravice, saj se ta na podlagi pravnega posla lahko pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
izpodbijanje ničnostnih in izpodbojnih sklepov skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine
Ničnostne razloge bo treba ugotavljati za vsakega od sprejetih sklepov, za katere je tožeča stranka zatrjevala, da so nični. Pomemben ničnostni razlog je naveden v 4. alineji 390. čl. ZGD-1 in sicer, če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom.
Le pri presoji izpodbojnosti sklepov skupščine bo prišlo v poštev vprašanje ali bi bili izpodbijani sklepi sprejeti tudi tedaj, če bi družbenik E.Š. glasoval le s 124 glasovi, neupoštevaje glasove, ki jih je prejel na podlagi ugotovljene nične pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev.
Četudi manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti.
posredniška pogodba - ustnost - teorija realizacije
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.
pogodba o delu – določitev plačila s strani sodišča – izvedensko mnenje
Plačilo za izdelavo idejne rešitve pozidave Vile K. v pogodbi ni bilo določeno. Glede na to je prišla v poštev uporaba 2. odst. 623. čl. ZOR, po katerem v takšnem primeru plačilo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
javni uslužbenec - premestitev - kraj opravljanja dela
Ker kraj opravljanja dela po premestitvi od kraja, kjer je tožnik delal pred tem, ni oddaljen več kot 70 kilometrov in ker vožnja z javnim prevozom med tema krajema (v katero ni mogoče šteti časa čakanja na prevoz) ne traja več kot eno uro, je premestitev zakonita.
Sodišče je, ne glede na uveljavljene ugovore dediča, da teče upravni postopek zaradi izbrisa očetovstva iz rojstne matične knjige ter postopek za ugotovitev ničnosti sklepa bivše Komisije Ljudskega odbora, izdalo izpodbijani sklep o dedovanju, ne da bi se do teh ugovorov opredelilo in obrazložilo, ali šteje, da so med dediči sporna dejstva iz 210 in 212. člena ZD ali ne.
finančni leasing - podpis na pogodbi - izvedenec grafolog
Izvedenec grafolog je dejansko podal mnenje, v katerem ni mogel potrditi, niti zanikati, da bi tožena stranka podpisala sporne pogodbe o leasingu. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri tem upoštevalo, da ni šlo za prave podpise, ampak za parafe. V takih primerih, ko torej ne gre za podpis, ki bi bil vsaj navzven videti pristen, pa dokazno breme, glede pristnosti takega podpisa ne nosi domnevni podpisnik, ampak tisti, ki zatrjuje pristnost podpisa, v konkretnem primeru torej tožeča stranka. Tožeča stranka bi morala torej dokazovati, da gre za podpis tožene stranke.
ZPP člen 168, 169, 170, 168, 169, 170. ZBPP člen 3, 11, 3, 11.
sodne takse - oprostitev plačila
Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – krivda
Ker je bilo v predhodnem sodnem postopku ugotovljeno, da je bil disciplinski ukrep, ki ga je tožena stranka izrekla tožnici, nezakonit (in spremenjen v milejšega), je bilo ravnanje tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom protipravno. Ni pa podana krivda tožene stranke, saj njeni organi niso ravnali naklepno ali malomarno, ves čas so bili prepričani, da so zoper tožnico izvedli zakonit postopek. Zaradi pomanjkanja krivde niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke in odškodninski zahtevek tožnice v zvezi škodo, ki jo naj bi zaradi disciplinskega postopka utrpela, ni utemeljen.