Izraz "uveljavljajo pod enakimi pogoji" ne dopušča omejevalnega tolmačenja, temveč pomeni ohranitev vseh pravic, ki jih je imel upnik do prvotnega dolžnika - ne le v postopkovnem, temveč tudi v materialnopravnem smislu. Takšno razumevanje zakonskega besedila vodi k zaključku, da mora imeti upnik možnost uveljavljati svojo terjatev zoper novega dolžnika tako, kot bi jo imel zoper prvotnega: obseg njegove terjatve se ne sme omejiti, njegov pravni položaj ne poslabšati.
Sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje, pravica preneha.
Tožeča stranka, kot imetnica hipoteke, v njej vsebovanega razpolagalnega in poplačilnega upravičenja zoper toženo stranko kot realno dolžnico ni mogla uspešno uveljaviti, ker so nepremičnine, na katerih je ustanovljena, izvzete iz pravnega prometa in ne zaradi neizvršljivosti notarskega zapisa.
V okoliščinah konkretnega primera navedeno pomeni, da ugoditev tožbenemu zahtevku iz hipotekarne tožbe, upoštevaje naravo tega zahtevka, sama po sebi ne bi spremenila oziroma izboljšala njenega pravnega položaja. Ugoditev obravnavanemu tožbenemu zahtevku bi namreč pomenila zgolj, da bi tožeča stranka pridobila dodaten izvršljiv pravni naslov, ki v primerjavi z obstoječim ne bi imel nobene dodatne kvalitete. Ker se torej njen pravni položaj, tudi če bi uspela s hipotekarno tožbo, ne bi izboljšal, nima pravnega interesa za hipotekarno tožbo.
V skladu z jezikovno, sistematično in zgodovinsko razlago je treba določbe 55. člena ZGD-1 razlagati tako, da se za opredelitev velikosti družb upoštevajo merila iz prvega do petega odstavka 55. člena ZGD-1, razne za potrebe bilančnega prava, ki je predmet urejanja v okviru osmega poglavja ZGD-1. Zmotno je torej stališče sodišča druge stopnje, da določba 4. alineje osmega odstavka 55. člena ZGD-1 izniči posamezne kriterije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji velikosti družbe. Za opredelitev zgornje meje odškodninske odgovornosti po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP so tako odločilni kriteriji razmejitve velikosti družb po prvem do petem odstavku 55. člena ZGD-1.
Sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v večjem obsegu od zakonsko predvidenega sama po sebi še ne predstavlja posebne ugodnosti za večinskega delničarja v smislu tretjega odstavka 395. člena ZGD-1. V okviru presoje, ali je izpolnjena predpostavka pridobitve posebne ugodnosti, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
Ugotavljanje vsebine pogodbene zaveze med pogodbenima stranka spada v sfero ugotavljanja dejanskega stanja: pravdna stranka mora sporno pogodbeno določilo natančno in konkretno opredeliti, če želi doseči njegovo razlago s strani sodišča. Presoja sodišča druge stopnje, da gre pri okoliščini, ali je bila v prodajnih pogodbah dogovorjena klavzula prepovedi odtujitve, za reševanje pravnega vprašanja in ne za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, je zmotna.
Ali je bila v prodajnih pogodbah dogovorjena klavzula prepovedi odtujitve, pomeni ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.
Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca.
V primeru enoosebne d. o. o. je okoliščina, ali je bil sklep edinega družbenika za odobritev vložitve odškodninskega zahtevka zoper poslovodni organ po osmi alineji 505. člena ZGD-1 vpisan v knjigo sklepov v skladu z drugim odstavkom 526. člena ZGD-1, materialna predpostavka za vložitev odškodninskega zahtevka. Materialno pravo trditveno in dokazno breme glede izpolnitve pogoja iz drugega odstavka 526. člena ZGD-1 nalaga tožnici.
Ker je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da materialno pravo tožnici ne nalaga dokaznega bremena glede drugega odstavka 526. člena ZGD-1, gre za kršitev materialnega prava, in ne procesnih pravil glede procesnega dokaznega bremena, saj položaj, ko bi se procesno dokazno breme že prevesilo na stran toženca, ni nastopil.