Dolžnikove navedbe o povezanosti razpravljajoče sodnice, predsednice sodišča in izvršitelja ostajajo na ravni splošnih in nekonkretiziranih trditev. Dolžnik ne navede določno, iz katerih konkretnih okoliščin naj bi izhajala zatrjevana povezanost, kako naj bi se kazala navzven in zakaj naj bi prav zaradi nje nastal razumen dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Goli sumi, domneve in posplošene navedbe za delegacijo pristojnosti ne zadostujejo.
Predlagatelj je predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog zavrglo.
Zavrnitev postavitve izvedenca v arbitražnem postopku ni ravnanje, ki bi ogrozilo pravno in moralno integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ali vitalne gospodarske, politične interese države.
Pritožnik z navajanjem medijskih prispevkov o koruptivnih poslih v Ukrajini in trditvijo, da je Ukrajina najbolj koruptivna država v Evropi, ni dokazal, da je v tem postopku in pri izdaji odločbe, katere priznanje in izvršitev se zahteva, prišlo do nepravičnega in nepoštenega arbitražnega postopka zaradi korupcijskega tveganja.
Dejstvo, da je lastnica in edina družbenica naročnice del v obravnavani zadevi, ki je z razmerjem oziroma sporom med strankama močno povezana, zaposlena na sodečem sodišču z manjšim številom zaposlenih, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o nepristranskosti odločanja.
Vložitev tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe ni ovira za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe. Nasprotni udeleženec (dolžnik) ima v takem primeru zagotovoljeno pravno varstvo v okviru izvršilnega postopka, v katerem lahko v skladu s 3. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ predlaga odlog izvršbe, v primeru morebitne kasnejše razveljavitve arbitražne odločbe pa lahko uveljavlja opozicijski ugovor, da izvršilni naslov več ne obstaja (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
K odgovoru na predlog priložena tožba (kot dokaz) ne more nadomeščati trditvene podlage odgovora na predlog v tem postopku. Nasprotni udeleženec zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do navedb iz tožbe in da je bila tožba sestavni del njegovega odgovora v predmetnem postopku oziroma trditvene podlage, saj to iz odgovora niti ne izhaja.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti ni sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.
Dvom tožeče stranke v ustrezno organizacijo dela pristojnega sodišča je pavšalen in ne more omajati videza objektivne nepristranskosti sodišča. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP. Razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma tudi ne more predstavljati strankino morebitno nezadovoljstvo z odločitvami in delom sodišča oziroma z ravnanjem in sprejetimi odločitvami razpravljajoče sodnice.
V pravno relevantni vzročni zvezi z nepravilno lokacijsko informacijo je samo tista škoda, ki je nastala do trenutka, ko je tožnica zvedela za dejstvo, da je lokacijska informacija nepravilna. S tem trenutkom tožničina investicija ni bila več izvedljiva in se je s tem izjalovila. Škoda, ki pa je nastala, ker se je izjalovil projekt, ki ga je tožnica izvajala po tem, ko je zvedela za nepravilno lokacijsko informacijo in je bil temu prilagojen, ni v pravno relevantni vzročni zvezi z nepravilno lokacijsko informacijo.
Objektivni zastaralni rok, ki začne teči z nastankom škode, ni vezan na nobene subjektivne okoliščine. Škoda, ki izvira iz izjalovljene investicije, je nastala tedaj, ko se je investicija izjalovila in je s tem trenutkom začel teči tudi objektivni zastaralni rok.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dejstvo, da se je nerazdeljeni dobiček iz leta 2021 uporabil za pokrivanje izgube naslednjega poslovnega leta 2022, ni ovira, da se družbi s sodbo naloži obveznost izplačila dividende?
- Ali je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da tožena stranka ni podala zadostno konkretiziranih navedb glede nujnosti neizplačila dobička zaradi negativnega vpliva na zmanjšanje nujnih investicij, povečanje zadolženosti, ogrožanje likvidnosti, glede možnosti nadaljnjega zadolževanja za potrebe izplačila dividende?
- Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru pri presojanju, ali so izpolnjeni pogoji za nedelitev dobička skladno s prvim odstavkom 399. člena ZGD-1 pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji, da se celotni dobiček tožene stranke ne deli za dividende?
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo pravico do kontradiktornega postopka in pravico do izjave (kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) z zavrnitvijo dokaznih predlogov po zaslišanju prič in izvedbi dokaza z izvedencem?