Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45-1, 46, 47, 47/2. ZIZ člen a42b, a42b/4, a42b/5. ZPP člen 339, 339/2-1.
zavrnitev priznanja in izvršitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sestava sodišča - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - razveljavitev sklepa
1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodišča je podana tudi v primeru, ko izpodbijano odločbo izda sodnik posameznik, čeprav bi o zadevi moral odločiti senat. Peti odstavek a42.b člena ZIZ, ki je bil uveden z novelo ZIZ-L in ki ureja postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012, določa, da o predlogu za zavrnitev priznanja oziroma izvršitve sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica posameznica, kar pomeni, da je prišlo do kršitve omenjene določbe ZIZ. To pa pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi sodišče nepravilno sestavljeno.
URS člen 22. ZZavar-1 člen 328, 328-5, 448, 453, 453/1, 453/2. ZUS-1 člen 59, 59/1.
zavarovalnica - likvidacija - odločba o začetku postopka - dejansko stanje - glavna obravnava - odločanje na seji - pravna in dejanska vprašanja - opredelitev do dokaznih predlogov - ugoditev pritožbi
Iz izpodbijane sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ne izhajajo jasni in izrecni razlogi za neizvedbo glavne obravnave, ki bi jih po ustaljeni sodni praksi tovrstna odločitev morala vsebovati. Z možnostjo izjave v (predhodnem) postopku pred toženo stranko tožeči stranki ni bila zagotovljena ustavna pravica do izvedbe glavne obravnave pred sodiščem, ki jo je tožeča stranka zahtevala. Pri vprašanjih, ki se obravnavajo v tem postopku tudi ne gre za enostavno uporabo prava ali zgolj tehnična vprašanja. Sodišče se tudi ni opredelilo do dokaznih predlogov tožeče stranke. Glede na navedeno v okoliščinah tega primera zgolj sklicevanje na navedbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ne ustreza standardu jasne in izrecne obrazložitve, ki bi utemeljevala opustitev glavne obravnave v postopku sodnega varstva pred Upravnim sodiščem po določbi drugega odstavka 453. člena ZZavar-1.
pogodba - razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - razlagalna pravila - ugoditev reviziji
Namen pogodbeno dogovorjenega odstopnega upravičenja ene izmed pogodbenih strank, katerega realizacija ni odvisna od kršitve pogodbe, je možnost preseganja negotovosti, s katerimi se lahko v izpolnitveni fazi pogodbe sooči ena izmed pogodbenih strank. Vendar dejstvo realizacije odstopnega upravičenja s tako vsebino samo zase ne razrešuje dilem o skupnem namenu pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in spora o naravi pogodbe kot posamičnega zasebnega pravnega akta. Če mu tak pomen pripišemo, dopustimo, da samo zase in za nazaj opredeli tipološko kvalifikacijo pogodbe.
Pravno sklepanje sodišča, zgoščeno v stališču, "da zaradi uveljavljene odpovedi dogovor o prodaji ni začel pravno učinkovati, veljavno pa je bil sklenjen dogovor v delu, ki ima naravo licenčne pogodbe," glede na obrazloženo zaobide zahteve temeljnega razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ in v domačem pravu uveljavljeno subjektivistično razlago pogodb civilnega prava.
O vprašanju kritja stroškov tožeče stranke v razmerju do družbe A. d. d. na podlagi pravila iz tretjega odstavka 328. člena ZGD-1 je odločalo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2023. Iz tega sklepa, ki je priložen predlogu z dne 13. 3. 2024, je razvidno, da je tožeča stranka kot stroške postopka, ki jih mora kriti družba, za račun katere je bila vložena tožba, priglasila tudi stroške, nastale v postopku na podlagi predloga za dopustitev revizije. V tem delu sodišče prve stopnje ni sledilo tožeči stranki (glej razloge v 6. točki obrazložitve navedenega sklepa). Vendar tožeča stranka zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje očitno ni uveljavljala pritožbe kot rednega pravnega sredstva, skladno s pravnim poukom, navedenim v citiranem sklepu. Citirano pravilo iz tretjega odstavka 328. člena ZGD-1 v povezavi s pravili ZPP o stroških pravdnega postopka ne dajejo podlage, da bi o stroških postopka, ki so nastali manjšinskim delničarjem v razmerju do družbe, na prvi stopnji odločalo Vrhovno sodišče. Predloga tudi ni mogoče razlagati kot dopustno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 14. 3. 2023, s katero takšnemu zahtevku tožeče stranke ni nudilo pravnega varstva.
ZPP člen 367, 367/2. ZFPPIPP-H člen 140, 140/3, 140/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - sprememba zakona - prehodne določbe - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o izpolnitvi tehničnih pogojev iz tretjega odstavka 140. člena ZFPPIPP-H še ni bil izdan in objavljen v Uradnem listu, kar pomeni, da še niso nastopili zakonsko določeni pogoji za začetek uporabe določbe tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP. V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 140. člena ZFPPIPP-H se torej še vedno uporablja prej veljavni 121. člen ZFPPIPP, ki v drugem odstavku izrecno določa, da revizije v postopku zaradi insolventnosti ni.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklic skupščine d.o.o. - veljavnost sklica skupščine - vabilo na skupščino - smrt družbenika - presečni dan - vedenje - prenos poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - ugoditev reviziji
Če subjektu vpisa v času sklica skupščine ni znano, da je prišlo do prenosa poslovnega deleža zaradi dedovanja, povabilo, naslovljeno na umrlega družbenika, nima vpliva na pravilnost sklica skupščine. V tem primeru na sklicatelja ni mogoče nasloviti očitka o ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Dejstvo naknadne seznanjenosti s spremembami nima povratnega vpliva na pravilnost sklica skupščine.
predlog za dopustitev revizije - dobava električne energije - razlaga pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je bila predlagateljica v letu 2020 upravičena do spremembe pogodbe s tožečo stranko A. d. o. o. o nakupu električne energije, saj sta ji to omogočali tako pogodba kot tudi zakon (kot je ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče), in sicer na podlagi pravočasnega obvestila o zmanjšanju pogodbenih količin, ki ga je predlagateljica A. d. o. o. nesporno posredovala takoj po sprejetju ukrepov glede COVID-19, in sicer 16. 3. 2020?
uporaba bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - nujnost zadržanja bilančnega dobička - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče v konkretnem primeru pri uporabi prvega odstavka 399. člena ZGD-1 v delu, ki določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje, pravilno napolnilo pravni pojem "nujnosti."
predlog za prenos krajevne pristojnosti - umik predloga - predlog za kaznovanje
Vlagatelj pravnega sredstva umakne vloženo pravno sredstvo, dokler sodišče ne izda o njem odločbe. Po analogiji velja enako glede predlaganega akta, kakršen je predlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZPP pravdnim strankam ne daje možnosti, da bi podale predlog za kaznovanje po 11. ali 109. členu ZPP. Predlog tožeče stranke za kaznovanje tožene stranke zato ni upošteven.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - prekluzija - navajanje novih dejstev in dokazov - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči s tem, ko zaradi uporabe prekluzijskega pravila nista upoštevali navedb tožeče stranke, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava, narobe razlagali pravila o prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo iz prvega odstavka 286. člena ZPP?
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj z navedbami v predlogu, ki niso bile v nobeni zvezi s predlaganimi vprašanji, ni obrazložil pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj, niti ni pojasnil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje predlagana vprašanja rešilo nezakonito. Njegova vloga je po vsebini podobna reviziji zoper odločbi sodišč prve oziroma druge stopnje, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov po ustaljeni sodni praksi sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo razloga za uporabo kasatoričnih pooblastil iz prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožnica skuša s tako pojasnjenimi razlogi polemizirati predvsem z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Zato v okoliščinah konkretnega primera Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da ne gre za bistveno kršitev postopka, ki bi jo lahko samo odpravilo sodišče druge stopnje.
spor o pristojnosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali pritožbeno sodišče s tem, ko izda vmesno sodbo, s katero v izreku ugotovi obstoj pravnega razmerja - odškodninske odgovornosti, krši določila 315. člena ZPP in ali je izrek vmesne sodbe, v katerem se "ugotovi" obstoj pravnega razmerja oziroma "ugotovi odškodninska odgovornost", pravilen?
predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - razrešitev stečajnega upravitelja - nedopustnost revizije - zavrženje predloga
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je šele z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS 102/23 - v nadaljevanju ZFPPIPP-H), ki je začel veljati 1. 11. 2023, odprl možnost dopustitve revizije pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, glede sklepov, izdanih na drugi stopnji, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 121. člena ZFPPIPP. Med te primere ne spada izpodbijani sklep sodišča druge stopnje z dne 12. 10. 2023. To pomeni, da zoper izpodbijani sklep, ne glede na prehodni režim, kot ga določata 137. in 140. člen ZFPPIPP-H, revizija ni dovoljena.
URS člen 22. ZPP člen 269, 277, 318, 318/1-1, 337, 337/1, 338, 338/2.
zamudna sodba - domneva priznanja tožbenih trditev - neizpodbojna domneva - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi - ugoditev reviziji
Po naravi stvari lahko tožena stranka izpodbija (ne)obstoj predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ki omogočajo izdajo zamudne sodbe, s pritožbo zoper tako izdano zamudno sodbo (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 338. člena ZPP). Na podlagi ustavno varovane pravice do izjave v 22. členu Ustave toženi stranki seveda ne bi bilo mogoče odreči pravice, da opozori sodišče na vse relevantne okoliščine za presojo (ne)obstoja predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP še pred izdajo zamudne sodbe. Citirana pravila ZPP pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi toženo stranko lahko doletele dodatne procesne sankcije, če pred izdajo zamudne sodbe ni izpodbijala procesnih predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Zato za nastop prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi (prvi odstavek 337. člena ZPP) niso izpolnjeni pogoji. To velja tudi v primeru, ko je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje že izpostavljala posamezna dejstva, ki so relevantna za presojo pogojev za izdajo zamudne sodbe, v pritožbi zoper zamudno sodbo pa je to trditveno podlago nadgradila. V obeh primerih bi neupoštevanje tako uveljavljenih pritožbenih navedb pomenilo neupravičen poseg v pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave in s tem absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo, ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Ne zadostuje zgolj prepis dikcije 357.a člena ZPP. Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve sodišča druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00073273
URS člen 22. ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/2, 18/3. OZ člen 173, 174, 174/1.
predmet revizijskega preizkusa - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - delodajalec kot posredni oškodovanec - povrnitev premoženjske škode - nadomestilo plače - zavarovalnica
Predmet revizijskega preizkusa iz razlogov procesne narave ni bil nosilni razlog izpodbijane sodbe, ki zavrača stališče revidentke o subrogacijski podlagi njenega tožbenega zahtevka.
Delodajalec je v okoliščinah primera prikrajšan zato, ker je imel stroške, ko je izpolnjeval svojo zakonsko obveznost, ki je ne bi imel, če njegova delavka ne bi bila začasno nezmožna za delo; in, kot trdi, tudi zato, ker je namesto poškodovane delavke moral zagotoviti proti plačilu delo tretje osebe.
Vsebina tega njegovega premoženjskega prikrajšanja se izmika pojmovanju nevarnosti, ki jo varuje odškodninsko pravo v okviru pravice do povrnitve premoženjske škode zaradi smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja, za katero je po splošnih načelih odškodninskega prava odgovorna oseba, ki velja za povzročitelja te vrste škode. Tu obravnavano delodajalčevo prikrajšanje se zato oddaljuje od vsebine pravice do povrnitve premoženjske škode zaradi nezmožnosti za delo, ki izvira iz telesne poškodbe ali okvare zdravja.
Besedilo prvega stavka 15. člena ZOZP, ki ureja predmet obveznega zavarovanja odškodninske odgovornosti lastnika vozila "za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja," je treba razlagati tako, da ta določba ne zaobjema zavarovanja za prikrajšanje delodajalca kot zatrjevanega oškodovanca, kadar to prikrajšanje izvira iz stroškov, ki jih ima zaradi nezmožnosti za delo svoje v prometni nesreči telesno poškodovane delavke.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-8, 351, 351/2.
upravnik - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - spremenjena pravna podlaga - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba presenečenja - pravica do izjave - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na spremenjeno pravno podlago. Ni je več utemeljilo na podlagi veljavne pogodbe o upravljanju (pogodba o upravljanju je bila z nespremenjeno vsebino sklenjena leta 1997), temveč na podlagi neveljavnosti te pogodbe o upravljanju (v spornem delu). Stranki sta spor temeljili na različni razlagi pogodbenih določil o ključu delitve stroškov. Tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, ki je vsebino pogodbe (v spornem delu - ključ delitve stroškov) razložilo. Tudi pritožbeno (pritožbo je vložila tožena stranka, ki je pred sodiščem prve stopnje propadla) veljavnost pogodbe o upravljanju ni bila sporna. Sodišče druge stopnje pa je v spornem delu odreklo veljavnost pogodbe iz razloga, ker za spremembo ključa delitve v tem delu ni bilo soglasja vseh etažnih lastnikov, kot to zahteva SPZ. Strankam v pritožbenem postopku ni bila dana možnost, da se izjavita o novi drugačni materialnopravni podlagi, katere do sedaj nista zatrjevali, na možnost uporabe te pravdne podlage pa, kot izhaja iz podatkov spisa, nista mogli in morali računati.