povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo – nihajna poškodba vratne hrbtenice – degenerativne okvare – upoštevanje degenerativnih sprememb – egg shell doktrina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v povezavi s škodnim dogodkom, obseg škode večji.
cenitev nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - določitev drugega cenilca
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnilnega cenitvenega poročila pravilno ocenilo, da je sodna cenilka prepričljivo obrazložila razloge za drastično odstopanje v vrednosti cenitev, zlasti ob primerjavi s cenitvijo sodne cenilke N. M. v letu 2012, in prepričljivo odgovorila na pripombe dolžnika, ki s svojimi pripombami ni presegel laičnosti svojih navedb podatkov in ni podal argumentacije, ki bi sodišču povzročila dvom v pravilnost cenitve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za postavitev novega cenilca za ocenitev predmetnih nepremičnin.
pravna oseba – (ne)pravočasno uveljavljanje novih dejstev – prekluzija – vlaganje identičnega predloga za taksno oprostitev – trditveno in dokazno breme
Odločba FURS ne predstavlja novih, spremenjenih okoliščin, ki bi nastali po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 1. 2016, ki bi lahko predstavljala dejansko podlago novemu predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080249
OZ člen 346, 351, 355. SZ-1 člen 24. ZPP člen 286.
najemno razmerje – najemnina – obratovalni stroški – zahtevek lastnika – zastaranje – zastaralni rok – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – odpust dolga
V primeru, ko lastnik dobaviteljem plača stroške, ki se nanašajo na stanovanje, oddano v najem (in ne gre za etažno lastnino), se najemnik ne more sklicevati na enoletni zastaralni rok do dobavitelja. Dolg izvorno namreč ni najemnikov, temveč lastnikov. Lastnikova zahteva do najemnika, da mu povrne znesek stroškov, ki jih je plačal dobaviteljem za najeto stanovanje, lahko temelji bodisi na najemni pogodbi bodisi na neupravičeni obogatitvi, v vsakem primeru pa je zastaralni rok pet let.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – uporaba zemljišča
Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.
Sodišče ne sme dopustiti, da stranka pravdnega postopka s procesnimi sredstvi izigra prepovedi materialnega prava. Če je podlaga v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, je nedopustna.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081691
OZ člen 299, 299/2, 378, 619. ZPP člen 214, 215, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – izvedba strojne inštalacije v hiši – dokazno breme za višino vtoževane terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za narok – nagrada za postopek – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo
Neprerekanih dejstev sodišče ne sme razčiščevati po uradni dolžnosti, razen v primeru nedovoljenih razpolaganj strank.
Za ponovljeni postopek se prizna le nagrada za narok po tar. št. 3102 v znesku 571,60 EUR, nagrada za postopek pa ne (četrti odstavek opombe 3 ZOdvT).
pritožbena novota – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov
Tožnik premoženjske škode oziroma njene višine ni opredeljeval z zneskom 1.200,00 EUR, za katerega naj bi bilo vozilo na javni dražbi (v izvršilnem postopku) prodano. Ker je tovrstne trditve prvič podal šele na naroku dne 12.10.2016, opravljenem po delni razveljavitvi prve odločbe sodišča prve stopnje z dne 6.11.2015, so bile te podane prepozno in kot take ne morejo biti upoštevne. V tem oziru pa ni bistvena okoliščina, da je začel (tako pozno) navajati nižji znesek škode, ampak da je obseg le-te začel utemeljevati z drugimi (po njegovem mnenju) relevantnimi kriteriji (dejanske narave).
sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register - postopek s pritožbo - procesna legitimacija - udeleženec v postopku za vpis v sodni register - pravni interes - konkretizacija posega v pravico - pravni položaj delničarja
Pritožnik ni predlagatelj postopka niti subjekt vpisa. Zato bi moral izkazati, da je bil z izpodbijanim sklepom prizadet njegov pravni interes, njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
Zgolj dejstvo, da je pritožnik predsednik upravnega odbora in delničar subjekta vpisa samo po sebi pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes pritožnika kot delničarja subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov pravni položaj. Pritožnik kot predsednik upravnega odbora pa bi moral pojasniti, na kakšen način je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, ali izkazati, da je vložil pritožbo v imenu upravnega odbora.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086017
ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1.
pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – dobra vera – pravica uporabe – odmera stroškov – obrazložitev odmere stroškov
Tožeča stranka je v zadostni meri navedla pravno odločilna dejstva v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice na sporni garaži.
Z dnem uveljavitve ZLNDL je postal lastnik nepremičnine dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini, kar ni bil vedno tisti, ki je bil vpisan kot imetnik pravice uporabe v zemljiški knjigi.
Sodna praksa je dopuščala, da je ob upoštevanju namena in dejanske uporabe prišlo do pravno učinkovitega prenosa pravice uporabe na tistega, ki je na primer ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji oz. soglasji kot investitor zgradil objekt in ga nato uporabljal.
Obrazložitev odmene stroškov po posamičnih postavkah ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledno in tako, da je mogoč njen preizkus, opravilo že v stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
preživnina – mladoletni otrok – smrt preživninskega zavezanca – neprenosljiva obveznost – osebna obveznost – denarna obveznost – smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – poziv dedičem k prevzemu pravde
Prvo sodišče je po toženčevi smrti izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, to pa proti pokojnemu tožencu, kot je razvidno iz uvoda sklepa, ter ustavilo postopek. Iz izreka sklepa ni razvidno, zoper katere osebe kot toženo stranko (v tem primeru dediče umrlega toženca) se postopek nadaljuje. Odločitev je napačna, saj prekinjenega postopka ni mogoče nadaljevati zoper umrlo toženo stranko. V obsegu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za preživnino za čas od vložitve tožbe do toženčeve smrti, je zahtevana preživnina denarna terjatev, zato je napačno stališče prvega sodišča, da gre tudi v tem delu za osebno obveznost pokojnega toženca.
Izpodbijani sklep se pravilno opira na utrjeno stališče sodne prakse, da neobstoj posesti predpostavlja prepričljivo izraženo opustitev tožničine volje, da uporablja stanovanje, in da bi bila ta izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da še uporablja stanovanje.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - gibalna omejenost
Dolžnik ima, kot je razbrati iz predložene zdravstvene dokumentacije, sicer resne zdravstvene težave s koleni, kar ga nedvomno ovira pri iskanju zaposlitve. Vendar pa ne gre prezreti, da je še mlad in je pričakovati, da se bodo njegove težave s koleni z operativnimi posegi ublažile, tako da bo kakšno delo vendarle sposoben opravljati in tako vsaj delno poplačati svoje dolgove.
V primeru dogovora o ekskluzivnosti, kot ga vsebuje pogodba sklenjena med pravdnima strankama v letu 2005, gre za poseben dogovor pravdnih strank, ki pa ga tako kot je bil dogovorjen in kot sta ga pravdni stranki izpolnjevali, molče ni bilo mogoče podaljšati. V tem primeru bi bilo kršeno načelo enakopravnosti pogodbenih strank, kot tudi načelo ekvivalence, pravičnosti in ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude, saj bi tožena stranka morala svoje olje prodajati le tožeči stranki in le toliko kot bi ta naročila, pri čemer pa tožeča stranka do tožene stranke, razen plačila, ne bi imela nikakršne obveznosti glede količin kupljenega olja, saj niti minimalne letne količine, ki bi jih bila dolžna odkupovati tožeča stranka, v pogodbi niso bile dogovorjene.
Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek iz naslova vtoževane pogodbene kazni za leto 2006, 2007 in 2008 zaradi zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba in da gre za gospodarsko pogodbo ter da terjatve iz gospodarske pogodbe zastarajo v treh letih. Pri tem je sodišče prve stopnje res spregledalo, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni odškodninska terjatev, za katere zastaranje pa je v 352. členu OZ prav tako določen rok treh let, ki prične teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za povzročitelja. V vsakem primeru pa ta terjatev zastara v petih letih odkar je škoda nastala.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060499
SZ-1 člen 111. ZPP člen 141, 142.
izselitev iz stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravni naslov za bivanje v tuji nepremičnini – vročanje sodnih pošiljk – fikcija vročitve – sporočanje naslova začasnega prebivališča sodišču – nevestno ravnanje stranke
Ker toženka pisanja ni dvignila, je bila sodna pošiljka puščena v hišnem predalčniku 29. 4. 2016. Toženka v pritožbi trdi, da vabila zaradi bolezni ni mogla osebno sprejeti. Iz podatkov spisa izhaja, da ji je bilo vabilo vročeno na naslov, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo. Čeprav je vedela, da je sodišče pred tem enkrat že razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 26. 4. 2016, saj se je že takrat sodišču opravičila in navajala, da se zaradi zdravstvenih razlogov nahaja v L. (list. št. 26 spisa), pa ni sporočila svojega naslova začasnega bivanja, čeprav bi morala računati s tem, da ji bo sodišče ponovno vročalo sodna pisanja. Takšno nevestno ravnanje toženke, ki ni poskrbela za to, da bi ji sodišče lahko vročilo vabilo na glavno obravnavo, pa pomeni, da določbe ZPP o vročanju niso bile kršene.
URS člen 22, 23, 23/1, 33, 158. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 225, 226. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nenadomestna dejanja - nadomestna dejanja - izrek denarne kazni - pravnomočna sodba - načelo ne bis in idem - učinki pravnomočnosti - dokazovanje dejstev
Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, niso nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).
Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru.
Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe.
pravica do združevanja – članstvo v lovski družini – prepoved dvojnega članstva – član druge lovske družine – društvo
Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah, še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom (enako odločba VSK Cp 73/2011).
stroški postopka – sodna določitev meje – plačilo izvedenca geodetske stroke – upravni postopek – katastrska meja
Prvostopenjsko sodišče je glede skupnih stroškov postopka za plačilo izvedenca geodetske stroke pravilno sklenilo, da so jih dolžni nositi predlagatelja in nasprotni udeleženec vsak do 1/2, upoštevaje odločitev prvostopenjskega sodišča v meritornem sklepu o določitvi meje, v katerem je po kriteriju pravične ocene mejo določilo tako, da je sporni mejni prostor v celotni dolžini razpolovilo.
Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.