preživnina – mladoletni otrok – smrt preživninskega zavezanca – neprenosljiva obveznost – osebna obveznost – denarna obveznost – smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – poziv dedičem k prevzemu pravde
Prvo sodišče je po toženčevi smrti izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, to pa proti pokojnemu tožencu, kot je razvidno iz uvoda sklepa, ter ustavilo postopek. Iz izreka sklepa ni razvidno, zoper katere osebe kot toženo stranko (v tem primeru dediče umrlega toženca) se postopek nadaljuje. Odločitev je napačna, saj prekinjenega postopka ni mogoče nadaljevati zoper umrlo toženo stranko. V obsegu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za preživnino za čas od vložitve tožbe do toženčeve smrti, je zahtevana preživnina denarna terjatev, zato je napačno stališče prvega sodišča, da gre tudi v tem delu za osebno obveznost pokojnega toženca.
Izpodbijani sklep se pravilno opira na utrjeno stališče sodne prakse, da neobstoj posesti predpostavlja prepričljivo izraženo opustitev tožničine volje, da uporablja stanovanje, in da bi bila ta izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da še uporablja stanovanje.
Sodišče prve stopnje v odločbi o pogojni obsodbi ni uporabilo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 in drugega odstavka 60. člena KZ-1. S tem je v škodo obdolženke prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in napravilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ-1.
Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic pogojne obsodbe in je obdolženki izreklo novo pogojno obsodbo, bi ji moralo za prej storjeno in obravnavano kaznivo dejanje določiti enotno kazen po 53. členu KZ-1 ter določiti novo preizkusno dobo (četrti odstavek 59. člena KZ-1).
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Vložitev ustavne pritožbe ni opredeljena kot izredno pravno sredstvo v smislu 1. točke prvega ostavka 71. člena ZIZ, kajti izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih 367 do 401.
Kot posebno upravičene razloge je mogoče upoštevati le življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, zaradi česar je odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece.
ZIZ predpisuje zahtevo za odpravo nepravilnosti v primeru, ko izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, stori nepravilnost. Druga oseba, ki sodeluje v postopku, je lahko delodajalec, organizacija za plačilni promet, torej subjekt izven sodišča. V primeru nepravilnega ravnanja sodišča oziroma odločitve, imajo stranke pravna sredstva, zoper pravnomočne sklepe pa so to izredna pravna sredstva.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da so se v konkretnem primeru toženčeve študijske obveznosti zaključile šele z dnem podelitve magistrskega naziva. Pritožbeno sodišče šteje, da je toženec vse študijske obveznosti izpolnil pravočasno, in sicer z oddajo magistrske naloge 14. 8. 2006. Kar se je z oddano magistrsko nalogo dogajalo kasneje, namreč ni bilo več v njegovi domeni. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je toženec oddal magistrsko nalogo, ki je izpolnjevala vse standarde, potrebne za podelitev naziva.
Pravilna je odločitev sodišča, da je pri določitvi višine dolga potrebno izhajati iz dejansko prejetega zneska štipendije in ne iz revaloriziranega zneska. Čeprav je bil sicer slednji s pogodbo dogovorjen, pa iz samega določila ne izhaja način revalorizacije kot ga predvideva 372. člen OZ.
Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060493
OZ člen 190. ZPP člen 212. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 12, 20, 20/2, 21.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni postavila trditev o količini dobavljene pitne vode, ki jo je upoštevala pri svojih izračunih, ni možen preizkus višine zahtevka, saj iz trditev tožeče stranke ni moč razbrati, kakšna količina pitne vode je bila upoštevana.
Sklicevanje na predhodno ustaljeno prakso protipravnosti ne izključuje. Že toženkina specifikacija izkazuje, da javna sredstva niso bila porabljena za namene opravljanja tožničine dejavnosti. Številna darila ob vsaki priložnosti - bodisi učencem bodisi zaposlenim ali zunanjim sodelavcem - razne ugodnosti sodelujočim ob izvajanju izvenšolskih dejavnosti, pogostitve na sestankih, raznih srečanjih in piknikih, kar izpostavlja tudi prvo sodišče, ne kažejo le na neskrbno in negospodarno toženkino ravnanje, marveč niti niso v povezavi s tožničino dejavnostjo.
Tožnica je v kazenskem postopku vložila premoženjskopravni zahtevek, kar narekuje uporabo določbe 365. člena OZ o pretrganju zastaranja.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - gibalna omejenost
Dolžnik ima, kot je razbrati iz predložene zdravstvene dokumentacije, sicer resne zdravstvene težave s koleni, kar ga nedvomno ovira pri iskanju zaposlitve. Vendar pa ne gre prezreti, da je še mlad in je pričakovati, da se bodo njegove težave s koleni z operativnimi posegi ublažile, tako da bo kakšno delo vendarle sposoben opravljati in tako vsaj delno poplačati svoje dolgove.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085594
URS člen 125. OZ člen 311. ZASP člen 157, 157/4, 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov – nedopustnost razlikovanja med uporabniki – civilna kazen – predpravdni stroški – materialni pobot – procesni pobot – podredni ugovor – ravnanje v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS – načelo neodvisnosti sodstva – sodna praksa SEU – exceptio illegalis – plačilo DDV – povrnitev stroškov opomina po ZPreZP-1
Sodišče prve stopnje je odločalo o tožbenem zahtevku po tožbi in o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe. Odločitev je pritožbeno sodišče povzelo že v uvodnem delu obrazložitve. O procesnem pobotanju ni odločalo, saj je tožena stranka ugovor procesnega pobota postavila zgolj podredno - če se ugotovi, da do materialnopravnega pobota ni prišlo. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke ugasnila zaradi materialnopravnega pobota (311. člen OZ in nasl.), o podrednem ugovoru ni odločalo in tudi ni smelo odločati. Zato so pritožbene navedbe (s povzemanjem literature in sodne prakse), ki se nanašajo na procesni pobot, nerelevantne.
Pravica proizvajalcev je fonogramov enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
prodajna pogodba – pogodbena kazen – odgovornost za zamudo z izpolnitvijo obveznosti – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – nesorazmerno visoka pogodbena kazen – naknadna nemožnost izpolnitve
V skladu z 252. členom OZ ima sicer sodišče možnost pogodbeno kazen zmanjšati, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti ta nesorazmerno visoka, kar pa ne velja za konkretni primer. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno izhajalo iz okoliščin celotnega posla.
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je s stopnjo verjetnosti izkazano, da tožnica za vlaganja ni imela soglasja toženke oziroma bi morala vedeti, da bi toženka nasprotovala vlaganjem, če bi za njih vedela, s stopnjo verjetnosti pa tožnica tudi ni izkazala, da so bila vlaganja koristna in še manj, da so bila nujna.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – razdružitev skupnega premoženja – prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – nepravilen napotitveni sklep – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – zakonska domneva o enakih deležih – predhodno vprašanje
Skupno premoženje je skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki. V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo – nihajna poškodba vratne hrbtenice – degenerativne okvare – upoštevanje degenerativnih sprememb – egg shell doktrina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v povezavi s škodnim dogodkom, obseg škode večji.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4.
osebni stečaj – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – globa za izrečen prekršek – narava globe
Globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti.
cenitev nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - določitev drugega cenilca
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnilnega cenitvenega poročila pravilno ocenilo, da je sodna cenilka prepričljivo obrazložila razloge za drastično odstopanje v vrednosti cenitev, zlasti ob primerjavi s cenitvijo sodne cenilke N. M. v letu 2012, in prepričljivo odgovorila na pripombe dolžnika, ki s svojimi pripombami ni presegel laičnosti svojih navedb podatkov in ni podal argumentacije, ki bi sodišču povzročila dvom v pravilnost cenitve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za postavitev novega cenilca za ocenitev predmetnih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086729
OZ člen 936. ZPP člen 458.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odsvojitev zavarovanega vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.