Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 1. 8. 2014, odpoved pa je bila tožniku vročena 2. 8. 2014, pri čemer mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 7. 8. 2014, tožnik pa je v tem času koristil letni dopust. ZDR-1 v 1. odstavku 109. členu določa nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja in ne nemožnost dejanskega opravljanja dela, pri čemer tudi koriščenje rednega letnega dopusta pomeni delovno razmerje. Zato v primeru delovnega razmerja po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
KZ člen 95, 96, 96/2. OZ člen 356, 365. ZDavP člen 125,125/3, 126, 126/2, 126/6.
zastaranje izvršitve odvzema premoženjske koristi - judikatna terjatev
Pritožbeno stališče, da za isto terjatev ne moreta teči dva zastaralna roka in to tako, da se tek zastaralnega roka od dne 10. 11. 2009 dalje ne upošteva, je napačno. Gre za judikatno terjatev, ki po določbi 356. člena OZ zastara v 10-ih letih, pravica do davčne izterjave pa tudi ni zastarala upoštevajoč že citirane določbe tretjega odstavka 125. člena in šestega odstavka 126. člena ZDavP-2.
vzgojni ukrep - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - strokovna pomoč in nadzorstvo - trajno vplivanje na mladoletnikovo vzgojo, prevzgojo in pravilni razvoj - opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter zagotoviti njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkih ali trajnejših ukrepov ob ustreznem strokovnem vodenju - prej izrečeni vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa - mladoletniki
Izrečen vzgojni ukrep je še toliko bolj upravičen, ker je mladoletniku zaradi storjenega prekrška (uporaba pirotehničnih sredstev) že bil izrečen vzgojni ukrep ukor, ki pa očitno na mladoletnika ni imel prav nobenega vpliva.
skupno starševstvo – nasprotovanje skupnemu starševstvu – referenčna oseba – izvedenec
Odgovor na vprašanje, katera oseba je najpomembnejša referenčna oseba v E. življenju oziroma, na katero osebo je deklica čustveno bolj navezana, je pomemben za ugotovitev oziroma odločitev, pri katerem od staršev bodo koristi otroka bolj zadovoljene. Ker izvedenka na to vprašanje ni zadovoljivo odgovorila, je izvedeniško mnenje nepopolno.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - alternativno prestajanje zaporne kazni - oprava dela v splošno korist - primeren način izvršitve kazni - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Okoliščina, ki jo navaja pritožba, da se je obsojenec sedaj zaposlil in da je ob tem pripravljen opravljati še delo v splošno korist, ob istočasni navedbi, da se nahaja v tujini, kjer opravlja delo, ne more privesti do spremembe na prvi stopnji sprejete odločitve. Iz pritožbe namreč izhaja, da je posledično navedenemu sodelovanje obsojenca s CSD oteženo, pa zato tudi iz tega razloga način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, po presoji pritožbenega sodišča, ki soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ni sprejemljiv.
Omejitev dedovanja se opravi po določbah člena 128 ZD. Sodišče pri tem v sklepu o dedovanju navede tudi vse bistvene podatke o tem, ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovi obstoj zakonite zastavne pravice.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev - samostojni podjetnik posameznik - odjava iz zavarovanj
Kljub temu, da je tožnik določenega dne poravnal neplačane prispevke tako, da je izpolnil pogoje iz prvega in drugega odstavka 59. člena ZUTD, pa je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, preuranjeno zaključilo, da tožnik od 20. 1. 2015 izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Glede na četrti odstavek 63. člena ZUTD, mora tožnik, ki je bil zavarovan kot s. p., izkazati tudi objektivni razlog za odjavo iz socialnih zavarovanj. Z vprašanjem, ali so obstajali objektivni razlogi za odjavo iz socialnih zavarovanj, se toženec, ki je priznanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti zavrnil že iz razloga, ker tožnik ni imel plačanih vseh prispevkov, sploh ni ukvarjal, čeprav je tožnik že v vlogi za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti navedel, da pred nastankom brezposelnosti ni pridobival in ne pridobiva nobenih dohodkov iz dela. Zato podlage za ugotavljanje tega relevantnega dejstva določenega v četrtem odstavku 63. člena ZUTD, sodišče že iz tega razloga ni imelo, razen tega pa zato tudi ni imelo oziroma ni moglo imeti ustrezne trditvene podlage. V predsodnem postopku je bilo za tožnika glede na odločitev s prvostopno odločbo sporno le plačilo prispevkov, ne pa tudi nadaljnji pogoj o izkazanih objektivnih razlogih za odjavo iz socialnih zavarovanj. Zato je pritožbeno sodišče in II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017026
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnika veljala določba 113. člena ZDR-1), je preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST člen 8, 11, 12, 12/2, 13, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za taksno oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - zavržen predlog - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - pravnomočna odločitev - oprostitev v drugem postopku ne vpliva na plačilo taks
Zakonodajalec je z ureditvijo v 11. členu ZST-1 omogočil, da se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo družinski člani, pri čemer mora stranka oprostitev predlagati in predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). V obravnavanem primeru dolžnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča in ni predložil izjave o premoženjskem stanju, ter je sodišče njegov predlog kot nepopoln zavrglo. V posledici te neaktivnosti dolžnika je za dolžnika ostala taksna obveznost v veljavi.
Ker o obsojenčevem predlogu za izrek enotne kazni po pravnomočnih sodbah Okrajnega sodišča v Mariboru II K 21847/2013 z dne 6. 5. 2013 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 21847/2013 z dne 18. 11. 2015 in Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 43840/2015 z dne 29. 1. 2016 prvostopno sodišče še ni odločalo, to ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286, 286/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izvedba dokaza po uradni dolžnosti – dokazno breme – obrnjeno dokazno breme
ZDSS-1 v 34. členu določa, da v primeru, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je tudi v individualnem delovnem sporu izvedba dokazov po uradni dolžnosti predvidena le izjemoma. V primeru spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati tudi določbo 84. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu (to je, da mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga oziroma na sploh pogojev za zakonitost odpovedi dokazati delodajalec). Taka ureditev v teh sporih izključuje določbo ZDSS-1 o izvajanju dokazov po uradni dolžnosti zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v korist delodajalca oziroma v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. V tem smislu bi določba o izvedbi dokaza po uradni dolžnosti lahko prišla v poštev le v primeru, če bi bil v zvezi s presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prizadet tudi širši interes, ki bi presegal okvir razmerja med delavcem in delodajalcem. Tak interes pa v tem sporu ni podan.
ZKP člen 25, 25/6, 402, 402/3, 402/5, 496, 496/1, 496/2.
stvarna pristojnost sodišč - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - senatno odločanje - vse odločitve po izrečenem varnostnem ukrepu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni pritožbeni preizkus sklepa
Stvarna pristojnosti pri ponovnem sprejemanju odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
Ker sodišče prve stopnje tožbe iz razlogov, ki jih je v navedlo izpodbijanem sklepu (tj. da tožba ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev in tudi ne ustreznega in izvršljivega tožbenega zahtevka), ne bi smelo zavreči, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Tožnica je v spornem obdobju pri opravljanju svojih nalog pri toženi stranki sprejela nedovoljeno nagrado od A.A., ki je imel interes, da se pospešujejo storitve, ki jih je opravljalo njegovo podjetje B. za stranke tožene stranke. Poleg tega je tožnica oziroma po njenem navodilu druga delavka vodila evidenco sprejetih naročil za čiščenje rezervoarjev in jo posredovala A.A.. S tem mu je omogočila izplačevanje nedovoljenih nagrad v kuvertah, ki jih je prejemala tožnica in po njenem naročilu podrejeni delavki. O navedenih nagradah tožnica ni seznanila nadrejenih, podrejenim pa je naročala, naj pospešujejo prodajo storitev čiščenja rezervoarjev, ki jo je opravilo podjetje B.. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril iz drugega odstavka 241. člena KZ-1 in pomoči pri kaznivem dejanju nedovoljenega dajanja daril iz drugega odstavka 242. člena KZ-1 v povezavi z 38. členom KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineji prvega odstavka 100. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017027
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljani sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (in sicer praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu že prenehala pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni bilo več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1, ki velja le za predstavnike delavcev, oziroma pod pogoji iz 2. odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma 2. odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 215. člena ZDR-1 oziroma po določbi 113. člena ZDR-1, je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZPIZ-2 člen 63, 64. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik je zmožen za dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno. Ker ni prišlo do popolne izgube zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela niti do nezmožnosti za opravljanje poklica z izgubo preostale delovne zmožnosti,
je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – višina škode – zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode – zahtevek za povrnitev premoženjske škode – seštevanje zahtevkov – pristojnost okrožnega sodišča
Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost spornega predmeta ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov.