OZ člen 131, 138, 171, 174, 179, 185. KZ člen 133. ZPP člen 14, 216.
pretep – fizično nasilje – udarec – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – silobran – ugovor deljene odgovornosti – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana nad očesom – ugriz – ugrizna rana – odkrhnjenje dela kosi na kostnem členku kazalca – udarnina – odrgnina – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – cepljenje proti tetanusu – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – premoženjska škoda – prevozni stroški zaradi zdravljenja – kilometrina – strošek bencina – prosti preudarek – stroški po temelju – stroški po višini
Toženčev odziv, to je grob fizični obračun s tožnikom, ker ni takoj zapustil njegovega zemljišča, je bil povsem neprimeren in ga nikakor ni mogoče uvrstiti v okvir dovoljene samopomoči, na katero se sklicuje toženec.
Sodna praksa prisoja odškodnino za strah tudi, če je bil škodni dogodek izrazito kratkotrajne narave (npr. trčenje motornih vozil). Tak pa obravnavani primer niti ni bil, saj se je toženec zagnal v tožnika, ga zbil na tla, močno ugriznil v prst in potem, ko se je tožnik izvil iz njegovega prijema, še stekel za tožnikom, ki je pred njim pobegnil.
Pravično denarno odškodnino za strah, ki je enotna kategorija nepremoženjske škode, predstavlja znesek 700,00 EUR.
Kot trajno posledico je sodni izvedenec medicinske stroke ugotovil le manjše mravljinčenja na vrhu jagodice prsta, ki ga tožnik čuti ob daljšem igranju na kitaro. Gre za neznatno škodo, ki ne daje podlage za prisojo pravične denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017028
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem zadržanje učinkovanja ni več možno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več zadevah. Ko torej odpovedana pogodba preneha veljati, takrat zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ. Ker predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Zaupanje je tožeča stranka prikazovala kot vrsto odvisnosti. Pritožbeno sodišče je mnenja, da je že prvostopenjsko sodišče presodilo pravilno, da je tudi to premalo za to, da bi obstajala odvisnost tožeče stranke. Zgolj čustvena naklonjenost ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bila tožeča stranka v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
Pravni posel je zaradi nesorazmerja v ceni sicer lahko neveljaven, toda le, če za pravo vrednost stranka ni vedela in ni morala vedeti. Stranka se mora torej pozanimati, kakšna je pravilna cena. Le če je to storila, se bo lahko sklicevala na nesorazmernost dajatev. Uveljavljala jo bo torej lahko le v primeru upravičene zmote. Zgolj življenje v inozemstvu in pa nepoznavanje pravne ureditve Republike Slovenije pa tudi ni razlog za morebitno neizkušenost. Jasno je, da mora oderuh „izkoristiti“ šibak položaj nasprotne stranke, torej na primer neizkušenost. Izkoristi ga lahko le, če ga pozna in ravna namerno. V posebnih okoliščinah zadošča že oderuhova nedejavnost; vendar mora oderuh zavestno pristati na že ustvarjeno stanje in mora ravnati z namenom pridobitve premoženjske koristi.
Sodišče seveda ni dolžno zaradi zdravstvene nezmožnosti stranke, ki je bila ves čas zastopana po pooblaščencu, preložiti glavne obravnave. Dolžno pa je stranki omogočiti, da se izjavi sama. Te svoje dolžnosti ni kršilo. Če tožeča stranka te pravice ni izkoristila, je to njena stvar in ni še nobena kršitev določb pravdnega postopka.
Očitno je že zakonodajalec presodil, da je sodišče sposobno odločiti, izvedenca katere stroke bo sodišče postavilo, da bo izvedensko delo sploh primeren dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja. Naravnost v nasprotju s tem je očitek, da sodišče nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo odločilo, da izvedenec finančne stroke ne more oceniti poslovnega deleža.
Stranka ima v 3 dneh od prejema prepisa pravico do vpogleda v prepis zapisnika in lahko ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. Nima pa pravice zahtevati, da se ji prepis pošlje; stranka mora priti poslušati zapis torej na sodišče.
Ker je KZ-1 prisilni predpis, pripelje obsodba zaradi goljufije do ugotovitve, da je bilo goljufovo ravnanje, ko je treba preizkusiti njegove civilnopravne posledice, ravnanje v nasprotju s prisilnim predpisom.
Nemogoče je zahtevati odškodnino zaradi prevare, če je hkrati pravni posel še veljaven, ker niti ni bil izpodbit.
Pritegnitev cenilca v sodni postopek z nalogo cenitve nepremičnine je obvezno in ni odvisno od volje oziroma odločitve stranke ali sodišča, kot to zmotno meni pritožba. Ker je cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca obligatorno procesno dejanje v postopku nepremičninske izvršbe, so stroški, ki nastanejo z delom sodnega cenilca, za izvršbo potrebni stroški.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
priča – nadomestilo plače – zahteva za povrnitev – zavrženje pritožbe
Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za povrnitev nadomestila plače priči se priča ni pritožila. Pritožila se je tožena stranka, ki pravnega interesa za pritožbo nima, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj za taksno oprostitev niso bili izpolnjeni pogoji, utemeljeno pa je (upoštevajoč vrednost spora in višino sodne takse) ugodilo podrednemu predlogu tožeče stranke za obročno plačilo takse v 12 mesečnih obrokih.
nadomestilo med bolniškim staležem - zavrženje vloge
Toženec je tožnikovo zahtevo za priznanje pravice od nadomestila med bolniškim staležem v spornem obdobju zavrgel, ker je štel, da je o tej pravici že odločil s predhodno izdano pravnomočno upravno odločbo. Ker ni bilo ugotovljeno, naj kaj se ta predhodna odločba sploh nanaša, oziroma o čem je bilo z njo odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in odločbo toženca odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
pripor - preizkus pripornih razlogov po uradni dolžnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sorazmernost ukrepa
Glede na težo in številčnost kaznivih dejanj, za katera je bila obdolženemu že izrečena devetmesečna zaporna kazen, dejstvo, da je bila obdolženemu za kaznivo dejanje v ločeno vodenem kazenskem postopku izrečena trimesečna zaporna kazen, v ponovljenem kazenskem postopku pa je pričakovati najmanj sedemmesečno zaporno kazen, je še vedno podano sorazmerje med z Ustavo varovano pravico obdolženega do osebne svobode ter ustavno varovano pravico do varstva premoženja ljudi.
Povedano drugače: tudi če bi toženca v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zatrjevala, da je terjatev zaradi prvih treh plačil delno prenehala, to na ugotovitev, da je (zapadla) terjatev tožnice (z verjetnostjo) izkazana, ne bi vplivalo. Pravica zahtevati relativno neveljavnost pravnega dejanja z delnim plačilom terjatve namreč ne preneha, ampak se po obsegu zgolj zmanjša.
ZDR člen 42, 126, 130, 136, 182, 182/1, 204, 204/3.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila – dnevnice – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo
Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji pri delavcih povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha, je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev". Tožniki so bili odjavljeni iz obveznega zavarovanja z dnem 31. 5. 2012, tožbe za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do 8. 6. oziroma 9. 6. 2012 ali nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 5. 2012 pa niso vložili. Posledično so v celoti neutemeljeni tudi zahtevki za izplačilo plač in dnevnic po tem datumu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072615
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZFPPIPP člen 103.
zavarovalna pogodba – škoda – predmet zavarovalnega kritja – lastništvo vozil – komisijska pogodba – splošni pogoji poslovanja – uporaba določil in razlaga spornih določil – nejasna določila v posebnih primerih – nagrada upravitelja
V določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena Splošnih pogojev ni nedvoumno določeno, da so zavarovana le vozila v lasti tožeče stranke. Pri razlagi pojma „pripadati“ je treba upoštevati okoliščino, da je Splošne pogoje sestavila tožena stranka, in razloge, zaradi katerih je bila sklenjena zavarovalna pogodba. Vsebino Splošnih pogojev je določila tožena stranka in ni bila predmet usklajevanja s tožečo stranko. V te Splošne pogoje bi tožena stranka lahko vnesla nedvoumno določilo, da so zavarovane le premičnine v lasti zavarovanca. Vendar tega ni storila in je sama povzročila, da besedilu ni mogoče pripisati tako jasnega pomena, za katerega se zavzema v tem gospodarskem sporu (tj. pripadnost pomeni obstoj lastninske pravice). Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da se tožeča stranka ukvarja s prodajo rabljenih vozil. Ob upoštevanju določbe v zavarovalni polici, da so predmet zavarovanja vozila na prostem, je treba pojem pripadnosti iz Splošnih pogojev razumeti tako, da zavarovanje krije škodo na vozilih, ki se nahajajo na parkirišču tožeče stranke in so namenjeni nadaljnji prodaji. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka morala dokazati lastništvo spornih vozil, kar pa ji s predložitvijo komisijskih pogodb kot zavezovalnih pravnih poslov ni uspelo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdvT je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdvT (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožnice v tem postopku polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini so tožnici dejansko nastali in zato le ti stroški predstavljajo potrebne pravdne stroške tožnice. Zato je neutemeljeno zavzemanje tožnice v pritožbi, da bi ji morala tožena stranka povrniti priznane stroške v celoti.
ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih pravdnega postopka - služnost v javno korist - priposestvovanje - upravna odločba - odškodninski zahtevek
Na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 pripada lastniku odškodnina, če je na njegovi(h) nepremični(nah) ustanovljena služnost v javno korist. Odškodnina obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. Le v tem obsegu odloča sodišče o odškodninskem zahtevku v nepravdnem postopku na podlagi 97. člena ZNP.
Pritožba upravičeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je za tri kazniva dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 obdolženemu določilo posamezne kazni petnajst dni zapora za vsako dejanje, pri tem pa ni upoštevalo najnižje splošne mere kazni zapora, določene v 46. členu KZ-1, to je en mesec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006846
ZKP člen 200, 200/4. KZ-1 člen 173, 173/1.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let po 173. členu KZ-1
Obdolženec naj bi spolna dejanja, ki res niso posebej intenzivna, kot opozarja pritožnik, vendar storil na škodo 12-letnega dekleta in kolikor je odrasla oseba, ki ima povrh vsega enako stare otroke, to sposobna ne le enkrat, temveč celo večkrat storiti, ne more biti nobenega dvoma, da že njene osebnostne lastnosti, oziroma nagnjenja, kažejo na nevarnost ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102. ZKolP člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila racionalizirati in modernizirati poslovanje družbe, pa tudi zmanjšati stroške poslovanja in povečati prihodke. Posledično je sledilo zmanjšanje števila delavcev v družbi in zmanjšanje del in nalog, ki jih je opravljal tožnik kot fotograf. Zaradi spremenjene reorganizacije je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Tožena stranka pa je njegova dela in naloge razporedila med ostale fotoreporterje in na zunanjega izvajalca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana odpoved zakonita.
zdraviliško zdravljenje - vrnitev v prejšnje stanje
Ker niti tožnik niti njegova pooblaščenka nista pristopila na glavno obravnavo, čeprav sta bila pravilno vabljena, jo je sodišče izvedlo v njuni odsotnosti. Upravičeni razlogi za neudeležbo na naroku niso podani, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – vpis spremembe zakonitega zastopnika družbe – pravni interes – javni interes – splošni interes države – zakonitost vpisov v sodni register
Splošni javni interes države, da vpisi v sodni register odražajo zakonito stanje, ne predstavlja pravnega interesa po drugem odstavku 41. člena ZSReg.
zavrženje tožbe – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – odklonitev prevzema odpovedi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil dne 16. 10. 2015 izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžan sprejeti, dejstvo, da je odklonil prevzem, pa ne pomeni, da mu je bila odpoved vročena. Tožena stranka bi morala ravnati skladno z določbo 144. člena ZPP, tožniku izredno odpoved pustiti v prostorih delodajalca oziroma na njegovem delovnem mestu ter izpolniti vročilnico. Tega pa ni storila, saj je pisanje poslala tožniku in njegovemu pooblaščencu po pošti. Ker je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2. 11. 2015, je dne 24. 11. 2015 vložena tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in tako pravočasna.
zdravljenje v tujini - zobnoprotetično zdravljenje - čakalni seznam - napotnica
Ker je tožnik zobnoprotetične storitve na Hrvaškem koristil, ne da bi se vpisal na čakalni seznam izvajalca teh storitev v Sloveniji in mu zato tudi ni bila določena čakalna doba, in pri izvajalcu storitev v Sloveniji na osnovni ravni sploh ni bil pregledan, zato mu ni bila izdana niti napotnica za eventualno specialistično zdravljenje, niso izpolnjeni pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.