invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmanjšana za manj kot 50 % in je zmožen za drugo delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
stroški kazenskega postopka - stroški privedbe obdolženca - stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku – krivdni stroški
S pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, je sodišče prve stopnje sicer res odločilo, da v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun, vendar pa specialno zakonsko določilo šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisuje, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej ko so stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno.
V opisu ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave. Dejanje, kot se očita obtožencu, ob izostanku te konkretizacije nima vseh znakov kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina- skupna lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023276
SPZ člen 10. ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 155. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe na nepremičnino - nevpisana lastninska pravice - pravica, ki preprečuje izvršbo - prisilna hipoteka - varstvo dobrovernega hipotekarnega upnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Nevpisana lastninska pravica ima prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico ne glede na način pridobitve lastninske pravice.
Nesporno je, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc, slednje pa pomeni, da je tretja oseba, ki v izvršilnem postopku izloča nepremičnino, to je v konkretnem primeru tožeča stranka, pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo že pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi. S tem pa se pokaže za nerelevantno vedenje tožene stranke (upnice v izvršilnem postopku) oz. njena dobra vera, slednje bi namreč pomenilo, da v primeru upničine dobrovernosti, izločitveni zahtevek zoper njo ne bi bil uspešen.
Pritožnica nadalje graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem se sklicuje na 160. člen ZPP. S tem pa tožena stranka ni uspela izkazati, da je utemeljeno menila, da na sporni nepremičnini ne obstajajo pravice drugih, ki bi preprečevala izvršbo in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.
pasivna legitimacija - pogodba o sodelovanju - plačnica računov za etažne lastnike - obveznost zalagati lastna finančna sredstva - poslovno razmerje
Pritožnica ne izpodbija za odločitev ključnih ugotovitev, da se je s Pogodbo o medsebojnem sodelovanju zavezala kot plačnica računov tožeče stranke, ki bodo izstavljeni za etažne lastnike, in sicer v roku 30 dni od dneva prejema računa. Prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je pogodbeno zavezala zalagati lastna finančna sredstva za plačilo obveznosti etažnih lastnikov, zaradi česar so neutemeljena pritožbena ponavljanja, da pravdni stranki nista v poslovnem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081267
ZPP člen 14, 163, 163/3, 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12. OZ člen 190, 193, 376. ZGD člen 439.
identično dejansko stanje – kaznivo dejanje zlorabe položaja – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo – res iudicata – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – zakonske zamudne obresti – varstvo pravic zastopanega – pravilnost zastopanja – načelo proste presoje dokazov – potrebnost sklepa skupščine o vložitvi tožbe – odločanje o spremembi tožbe brez sprejetja posebnega sklepa – stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Sodišče mora izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe samo v primeru, ko tožena stranka spremembi nasprotuje, če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za sodno intervencijo.
Če je odločba razveljavljena in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, stranke ne zadene prekluzija glede stroškov, ki jih ni zaznamovala do konca obravnave, ki je bila pred prvo - razveljavljeno odločitvijo sodišča prve stopnje. Povrnitev stroškov je namreč treba zahtevati do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, v primeru, ko sicer stranka ni pravočasno uveljavljala povračila stroškov, pa je bila odločba „ki je bila pred odločitvijo o stroških“, razveljavljena in je torej ni več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008062
ZZK-1 člen 90.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
V primeru vročitve s fikcijo, ko je zadnji pritožbeni dan nedelja, se pritožbeni rok izteče s ponedeljkom.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravnih dejanj, razen če gre za separatne stroške.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004662
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova - izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
S pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Velenju z dne 14. 6. 2016, opr. št. II Kr 6918/2009, so kazni iz posameznih sodb, katerih združitev in izrek enotne kazni obsojenec ponovno zahteva, izgubile svojo samostojnost in kot take ne obstajajo več. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo obsojenčevemu predlogu, bi kršilo načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
postopek po uradni dolžnosti - vpis na podlagi predhodne odredbe - pogoji za dovoljenost vpisa - načelo formalnosti
V predmetni zadevi gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti predhodno odredbo v zemljiški knjigi v besedilu, v kakršnem je bila izdana.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da sta bili verižni kompenzaciji simulirana pravna posla; dejansko je šlo za odpust obveznosti.
Odpust obveznosti pomeni oškodovanje stečajne mase, saj predstavlja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 227, 383. ZPP člen 8, 116, 258, 258/2.
vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost z naroka - neizvedba predlaganega dokaza - obrazložitev zavrnilnega sklepa - pravica do izjavljanja - pravica do kontradiktornega postopa
Glede na pritožbene navedbe pa zgolj dodaja, da razlogi kot jih omenja pritožnik, in sicer nedovolitev delodajalca, da se udeleži naroka na sodišču in strah pred izgubo službe, že sami po sebi ne predstavljajo upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, še posebej ob dejstvu, da je toženec vabilo na narok prejel že vsaj mesec dni pred samim narokom, za svoje trditve pa ni predlagal izvedbe nobenega dokaza.
Nad J. V. se je namreč že dne 22. 6. 2015 začel osebni stečaj, tožba pa je bila vložena dne 9. 11. 2015, ko se postopek zoper njega sploh ni mogel začeti, glede na prvi odstavek 227. člen v zvezi s 383. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka so namreč dne 22. 6. 2015 nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Ena od njih je, da upniki svoje terjatve zoper drugotoženca lahko uveljavljajo samo v stečajnem postopku in je bilo potrebno tožbo kot nedovoljeno, zoper drugotoženca, zavreči in ga k zaslišanju vabiti kot pričo.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo, zakaj dokaza z zaslišanjem priče ni izvedlo, s tem pa ni ravnalo v skladu s 8. členom ZPP, ki predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno.
Ker se sodišče prve stopnje do toženčevih navedb ni opredelilo, mu je bila kršena
pravica
do
izjavljanja in pravica do kontradiktornega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar sodišču prve stopnje pritožba izrecno očita.
stroški zemljiškoknjižnega postopka - pravica do povračila stroškov
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom ZZK-1 ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta v 35. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnik), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
Ker pravne posledice prenehanja pogodbe niso kogentno urejene z zakonom, sta se pravdni stranki v okviru pogodbene avtonomije dogovorili za posledice, ki v ničemer ne nasprotujejo prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Stranki leasing pogodbe se namreč lahko v naprej dogovorita, na kakšen način se bo izračunal pozitivni pogodbeni interes leasingodajalca.
Obdolženec nad oškodovancem ni izvajal prisile v takšnem smislu, da bi slednji moral kaj trpeti in se je tudi takoj, ko je oškodovanec hotel poklicati policijo, umaknil in odšel. Življenjsko logično in neizogibno pa je, da je vsaj nekaj trenutkov trpel, bil izpostavljen obdolženčevim grožnjam, vpitju in žalitvam, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi moglo priti do storitve kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je zato ravnanje obdolženca, ki je opisano pod točko II izreka izpodbijane sodbe, nepravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje prisiljenja, namesto kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1.
ZD člen 10. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - pomanjkljiva dokazna presoja - kršitev pravice do izjave - dolžnost sodišča, da se opredeli do vseh relevantnih dokazov
Kot predhodno vprašanje je sodišče prve stopnje ugotavljalo obstoj zunajzakonske skupnosti tožnika s pokojno.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki ni dokazno ocenilo izpovedb strank in prič, ampak jih je zgolj povzelo v sodbo, pomanjkljiva in v določenih delih celo neobrazložena. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana je potrebno odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Argument, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da si je ustvarilo splošen vtis o razmerju med tožnikom in zapustnico je vsebinsko prazen argument. V skladu z 8. členom ZPP se mora sodišče prve stopnje posebej opredeliti tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči, pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
Sodišče prve stopnje bo nadalje v ponovljenem postopku zunajzakonsko skupnost presojalo v skladu z 12. členom ZZZDR glede na 10. člen ZD in upoštevati tudi kriterije, ki jih je pri ugotavljanju zunajzakonske skupnosti že izoblikovala sodna praksa. Pri tem bo upoštevalo, da je šlo za starejši osebi in da takšna zveza ne more sloneti na enakih temeljih oz. ne more imeti istih poudarkov kot pri mlajših ljudeh, vendar mora kljub vsemu po vsebini in tudi navzven izkazovati skupnost podobno zakonski zvezi.