Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.
V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - pristop na zaslišanje - izostanek storilčeve sodelovalne dolžnosti
Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0079661
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101. ZZZDR člen 123. ZDoh-2 člen 43.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izvzeti prejemki - boniteta - uporaba službenega vozila v privatne namene - nadomestilo za prehrano - dnevnica - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačevanje preživnine za več otrok
Prejemek je vse, kar v denarju prejme dolžnik, ne pa bonitete. Boniteta, ki jo predstavlja uporaba delodajalčevega avtomobila v službene in v privatne namene dolžnika, ni denarni prejemek in tudi ni predmet izvršbe. Kaj takega ne izhaja ne iz določil ZFPPIPP, ne iz določil ZIZ. Okoliščina, da je skladno z določilom 43. člena ZDoh-2 to boniteto treba denarno ovrednotiti in od nje plačati dohodnino, pa pomeni, kot pravilno opozarja pritožnik, da se je zakonodajalce pač iz fiskalnih razlogov tako odločil. Ta boniteta torej ni denarni prejemek dolžnika. Celo nasprotno. Lahko bi bil kvečjemu njegov dolg do delodajalca. Delavec, ki je deležen take bonitete, mora praviloma, skladno z internimi akti delodajalca temu celo plačevati določeno denarno nadomestilo za uporabo službenega vozila v privatne namene.
Odločitev staršev za skupno skrbništvo ne more iti v breme njunih mladoletnih otrok. ZSVarPre pa ni podlaga za višjo finančno obremenitev dolžnika od tiste, ki je predpisana v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – pravilna vročitev
Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju na navedenem naslovu živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel, kdo so ti soimenjaki.
Pri tožnici ni izkazane želje, da bi s pokojnim zavarovancem bivala skupaj kot zakonska partnerja, pri pokojnem zavarovancu pa se le-ta ni mogla niti razviti, saj zaradi bolezni ni bilo zavedanja. Tožnica je za pokojnega zavarovanca skrbela, ker se je čutila dolžno zanj poskrbeti. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem niso obstajali vsi elementi, značilni za obstoj zakonske zveze, da bi šlo za zunajzakonsko skupnost, je tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu neutemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084957
ZDZdr člen 39, 39/1, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 51.
duševno zdravje – prisilna hospitalizacija – zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva – trajanje ukrepa – odpust z zdravljenja
Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja.
prodaja stanovanja, v katerem stanuje dolžnik – izpraznitev – oprava izvršilnih dejanj – upravitelj kot izvršitelj
Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je enaka kot vloga izvršitelja. ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Upravitelj (tako kot izvršitelj) lahko glede na okoliščine primera zaprosi tudi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje. Pomoč policije, odvetnika in detektiva pa lahko zahteva le, v kolikor je le-to v okoliščinah konkretnega primera nujno potrebno.
telesna okvara - invalidnina - poklicna bolezen - izplačevanje
ZPIZ-2 v 5. odstavku 403. člena določa, da se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Ker je bila zahteva vložena s strani tožničine osebne zdravnice 10. 10. 2014, se toženki naloži izplačevanje invalidnine za telesno okvaro od 1. 5. 2014 dalje.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – odstop v izterjavo – ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve – mandat za izterjavo terjatve – nesklepčna tožba
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve poda ugovor, ki se nanaša na samo pridobitev terjatve do njega.
Če ji terjatev ni bila odstopljena v izterjavo zaradi poplačila njene terjatve do odstopnika, pomeni da jo ima le pravico izterjati.
S sklenitvijo cesijske pogodbe cedirana terjatev preide iz premoženja cedenta v premoženje cesionarja. Ravno na podlagi ugotovljenega dejstva, da terjatev ni prešla iz premoženja A. A. v premoženje tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka z A. A. ni sklenila pogodbe o odstopu terjatve.
OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
prometna nesreča – kolo – vožnja s kolesom – udarna jama – grbina – vzročna zveza – javne ceste – vzdrževanje javnih cest – vzdrževanje javnih površin – asfaltni posedek
Da posedek oziroma predmetna neravnina ni bila v vzročni zvezi s padcem (tožnica je zatrjevala, da je s prednjim kolesom zapeljala v manjšo udarno jamo), jasno izhaja iz ostalih (ob istem zaslišanju podanih) izvedenčevih izjav, in sicer da posedek z asfaltno prevleko ustreza normalni cestni površini, čez katero lahko zapelješ (enako naj bi veljalo za posedek brez prevleke), da takšna neravnina ni nič posebnega in da bi jo normalno pazljiv kolesar enostavno prevozil, ne da bi (pri tem) izgubil ravnotežje, kot tudi da vožnja čez takšno neravnino ne more povzročiti takšnega zanihanja krmila, da bi te vrglo čez, oziroma zablokiranje sprednjega kolesa. Te njegove ugotovitve (navedbe) pa so upoštevaje tožničino trditveno podlago (o luknji oziroma udrtini v asfaltni podlagi kot vzroku za njen padec) v tem oziru tudi edine pomembne.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086026
ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1, 216, 285, 286, 357. OZ člen 174, 179, 180.
povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – poškodba glave – denarna renta – tuja pomoč – odmera denarne odškodnine – prosti preudarek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zmanjšanje mentalnih sposobnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – katastrofalna škoda – prekluzija – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – prekoračitev tožbenega zahtevka
Po ustaljeni sodni praksi mora zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. Sistem omejenega kritja zavarovalnic oziroma limita ima pomen le, če gre za vsoto ali kritje, ki vedno zadošča za plačilo odškodnin iz povprečnega škodnega dogodka. V konkretni zadevi je škoda nastala v prometni nezgodi z dvema udeleženima motornima voziloma in več oškodovanci, ki so utrpeli hujše poškodbe, dva smrtne, druga tožnica pa izjemno hude poškodbe. Zavarovalna vsota v takšnih škodnih dogodkih mora zadoščati za plačilo odškodnine tudi več oškodovancem in tudi za primer, ko so utrpeli hujše poškodbe, vključno s katastrofalno škodo in posledico, kot je na primer paraplegija ali tetraplegija. Zato v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno obveznosti prve toženke v izreku sodbe omejiti z zavarovalno vsoto.
Ker je v zemljiški knjigi vpisana dedinja, sodedič pa trdi, da je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna, je zapuščinsko sodišče pravilno postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060489
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – prometna nesreča – traktor – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkljive trditve o duševnih bolečinah – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – povrnitev nepremoženjske škode – zaključek zdravljenja – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – stroški prevozov – ugovor zastaranja – izostanek odločitve o ugovoru zastaranja – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – postavitev drugega izvedenca
Pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka glede zaključka, da je ob trčenju tožnik utrpel hud primarni strah, čeprav se je nahajal v traktorju. Ta je v primerjavi z avtomobilom sicer robustnejši, vendar zato ne nujno tudi bolj varen.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je ugovarjala zastaranje odškodninske terjatve iz naslova premoženjske škode (stroškov tuje pomoči in stroškov prevozov), vendar sodišče prve stopnje ni obravnavalo njenega ugovora. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0086038
EKČP člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – prepoved mučenja – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva – prestajanje kazni zapora – prezasedenost zapora – premajhni bivanjski prostori – velikost bivalnega prostora – prostorska stiska – pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – epileptik – padec – vzročna zveza – meja trpljenja – sekundarni vir materialnega prava – povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče ni moglo z zadostno stopnjo prepričanosti ugotoviti, da je tožnik doživel epileptični napad ravno zaradi (protipravne) stresne situacije v zaporu, zato je pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v zvezi s tem neutemeljen. Vzročna zveza med epileptičnim napadom in ravnanjem toženke ni bila izkazana. Za zdravstveno stanje tožnika, ki je imel epileptične napade že pred prestajanjem zaporne kazni, tako toženka ni odgovorna.
Tožnikova motnja (tesnobnost) se je potencirala, zaradi prezasedenosti je trpel duševne bolečine. Sodišče je pravilno zaključilo, da prostorska stiska v sobi št. 8 v obdobju, ko je imel tožnik na razpolago le 3,11 m2 ni bila dovolj kompenzirana z drugimi dejavniki, in za prestane duševne bolečine tožnika zaradi kršitve osebnostnih pravic tožniku odmerilo tudi ustrezno odškodnino.
toženec je zapeljal z avtomobilom v tožnika – udarec – pretep – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – soprispevek – zastaranje – zastaralni rok – strah – posttravmatski sindrom – pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje se je pravilno lotilo zadeve tako, da je ugotovilo, kot trdi tudi tožnik, da je šlo za dva dogodka oziroma dve škodi. Prva je iz dogodka v zvezi z avtomobilom in tu je tožena stranka v celoti kriva in pravnomočno obsojena s sodbo K 460/2006 in to glede škode, katero je ugotovil izvedenec v tem postopku. Za škodo zaradi fizičnega obračunavanja, v katerega sta se zapletli obe pravdni stranki, potem, ko je avto ustavil, pa je njun prispevek do polovice. Za to škodo tožnik ni dobil od zavarovalnice poravnanega zneska in lahko toži.
Tožnik glede odškodnine iz naslova prestanega strahu poudarja, da se je pri tožniku razvil posttravmatski sindrom, ki traja že več kot 5 let. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik za primarni strah zaradi udarca avtomobila prejel od zavarovalnice 400,00 EUR in da je s tem škoda poravnana. Pri tožniku se je takoj zatem razvila jeza in želja po maščevanju, saj je stopil k tožencu, ga začel zmerjati z osebnimi stvarmi, ga žalil, poniževal in nato je prišlo do nadaljnjega obračunavanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postavilo izvedenca psihiatrične stroke.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – prepozna dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dopolnitev, vložena 1.7.2016, je bila vložena po izteku roka in je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže in sklep o izvršbi razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.