preživnina za mladoletne otroke – znižanje preživnine – sprememba pridobitnih zmožnosti staršev – rojstvo otroka – gradnja hiše – porazdelitev preživninskega bremena
Toženci so bili zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Ona je tista, ki je prevzela glavni delež skrbi zanje. Nadzor nad njimi, skrb za šolske obveznosti, nega v času bolezni - otroci so še razmeroma majhni in zahtevajo večjo skrb in nadzor - nedvomno predstavljajo za starša veliko obremenitev. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o večji aktivnosti matere pri iskanju zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje dohodke.
Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.
V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.
Izrek, iz katerega izhaja, da so izpodbijane odločbe kot pravilne in zakonite potrjene, nato pa da sodišče teh odločb zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni presojalo, je nejasen in nerazumljiv. Zato je pritožbeno sodišče zaradi nemožnosti preizkusa, izpodbijano sodno odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 105, 105/4, 208, 339, 339/12. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301.
prekinitev pravdnega postopka – nastop posledic stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pravdni postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Te posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Postopek, prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V konkretnem primeru je bilo treba glede nadaljevanja prekinjenega postopka upoštevati tudi posebno ureditev v 301. členu ZFPPIPP, po katerem razlog za prekinitev pravdnega postopka, ki je bila začet še pred začetkom stečajnega postopka zaradi uveljavitve upnikove terjatve, prekinjen pa zaradi posledic stečajnega postopka, preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pritožbeno sodišče je moralo v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti paziti tudi na to, če je o zahtevku že bilo pravnomočno odločeno. Če pritožbeno sodišče ugotovi, da obstaja takšna procesna ovira, ker je o tožbenem zahtevku že bilo pravnomočno odločeno pred odločitvijo o izpodbijani sodbi, potem mora razveljaviti izpodbijano sodbo in zavreči tožbo. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Tako je o terjatvi tožeče stranke pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 3499/2015 z dne 7. 10. 2016. Sklep je postal pravnomočen pred odločanjem o pritožbi tožene stranke pred pritožbenim sodišče.
Pri tožnici ni izkazane želje, da bi s pokojnim zavarovancem bivala skupaj kot zakonska partnerja, pri pokojnem zavarovancu pa se le-ta ni mogla niti razviti, saj zaradi bolezni ni bilo zavedanja. Tožnica je za pokojnega zavarovanca skrbela, ker se je čutila dolžno zanj poskrbeti. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem niso obstajali vsi elementi, značilni za obstoj zakonske zveze, da bi šlo za zunajzakonsko skupnost, je tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu neutemeljen.
telesna okvara - invalidnina - poklicna bolezen - izplačevanje
ZPIZ-2 v 5. odstavku 403. člena določa, da se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Ker je bila zahteva vložena s strani tožničine osebne zdravnice 10. 10. 2014, se toženki naloži izplačevanje invalidnine za telesno okvaro od 1. 5. 2014 dalje.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – domneva lastninske pravice
Izločitve po 32. členu ZD ni brez zahteve dediča, zato se v primeru nasprotovanja sodedičev na pravdo napoti tisti dedič, ki uveljavlja izločitveni zahtevek, ne pa sodediči, ki glede zapustnikovega nepremičnega premoženja kot pravilno sprejemajo zemljiškoknjižno stanje.
Premoženjskih vprašanj med odstopnikom in prevzemnikom odvetniške pisarne ZOdv, veljaven v času sklepanja predmetne Pogodbe, ni urejal. Materialna vprašanja, povezana z dohodki odvetniškega zastopanja prevzetih strank pred in po prevzemu, so v dispoziciji pogodbenih strank.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – odstop v izterjavo – ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve – mandat za izterjavo terjatve – nesklepčna tožba
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve poda ugovor, ki se nanaša na samo pridobitev terjatve do njega.
Če ji terjatev ni bila odstopljena v izterjavo zaradi poplačila njene terjatve do odstopnika, pomeni da jo ima le pravico izterjati.
S sklenitvijo cesijske pogodbe cedirana terjatev preide iz premoženja cedenta v premoženje cesionarja. Ravno na podlagi ugotovljenega dejstva, da terjatev ni prešla iz premoženja A. A. v premoženje tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka z A. A. ni sklenila pogodbe o odstopu terjatve.
pretep – brc z vojaškimi škornji – vzročna zveza – vpitje – video posnetek pretepa – načelo ustnosti – dokazovanje – ogled posnetkov izven naroka – uveljavljanje procesne kršitve – grajanje procesnih kršitev – audio posnetki – video posnetki – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da poškodbe oškodovanec lahko dokazuje tudi z lastno izjavo. Ker pa tožničine trditve in izpoved niso potrjene z objektivni dokazi (posnetki, zdravstvenimi izvidi) in so celo v nasprotju z njimi, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo tožencu, katerega trditve in izpovedi so skladne z drugimi dokazi.
Če ne bi bilo dogovora, da si razpravljajoči sodnik video posnetke ogleda in audio posnetke posluša izven naroka, bi prvostopenjsko sodišče, ki je tako ravnalo, storilo procesno kršitev, katero bi bili stranki dolžni uveljavljati na naroku.
razveza zakonske zveze – odločanje o skupnem premoženju – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Pritožbena zatrjevanja, da je sodišče posredno dodelilo stanovanje tožencu, je zmotno. Zahtevek glede premoženjskih vprašanj pravdnih strank sploh ni bil postavljen, zato sodišče o tem tudi ni moglo odločati. Vprašanja v zvezi s premoženjskimi zahtevki zakoncev se rešujejo v posebnih postopkih, ne pa v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši ter v zakonskih sporih.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
stranska sankcija odvzema predmeta - razlogi za odvzem vozila - specialno povratništvo - razlog splošne varnosti in varovanje življenja in zdravja ljudi - ponavljanje istovrstnih prekrškov
Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je obdolženec specialni povratnik, obravnavani prekršek pa je z istim vozilom ponovno storil v krajšem časovnem obdobju. Očitno je torej, da do sedaj izrečene sankcije pri obdolženem niso dosegle specialnopreventivnega učinka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolžencu mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bil zaloten in obdolženca na ta način kot voznika izločiti iz cestnega prometa ter mu s tem preprečiti njegovo ponavljanje prekrškov in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
ZZZDR člen 103, 106, 106/2, 123, 123/1, 129, 129a. OZ člen 329. ZIZ člen 9, 9/2, 239.
začasna odredba – začasna ureditev preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka – materialne in pridobitne zmožnosti staršev – prestajanje zaporne kazni – izredna odpoved delovnega razmerja – zakrivljena pridobitna nezmožnost – stiki med starši in otroki – stroški voženj na stike – izvajanje stikov v zavodu za prestajanje kazni zapora – prisotnost tretje osebe – kršitev začasne odredbe o stikih – denarna kazen
Toženec je sam povzročil izgubo zaposlitve in s tem poslabšanje svojih preživninskih zmožnosti, kar ne more vplivati na višino njegove preživninske obveznosti do otrok. Zato je nerelevantna okoliščina, da toženec v času, ko mu je odvzeta prostost, ne more delati in pridobivati zaslužka, saj takšne situacije niso povzročile objektivne, od toženca neodvisne okoliščine, ampak njegovo nedopustno ravnanje na škodo tožnice in njunih otrok.
Glede izvrševanja osebnih stikov v ZPKZ je tožnica dolžna pripeljati otroka v zavod, pri čemer sama ni dolžna prisostvovati izvedbi stika. Tožnica je dolžna zgolj obvestiti toženca, kdaj (katero soboto po prejemu sodbe in sklepa o začasni odredbi glede stikov in potem naprej vsako drugo soboto) bo pripeljala otroka. Za vse ostalo (predvsem zagotovitev prisotnosti tretje polnoletne osebe v času stika, da je stik mogoče izvesti glede na pravila ZPKZ) je dolžan poskrbeti toženec. Prvo sodišče ni bilo dolžno določati tretje osebe, ki bo prisotna ob stikih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080239
OZ člen 101, 130, 130/2, 301, 301/1, 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/4, 375, 375/1, 381. ZVPot člen 24, 24/3. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 357, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izpolnitev pogodbene obveznosti – odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe – povrnitev škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček – normalen tek stvari – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – zamuda upnika – kdaj pride upnik v zamudo – učinek upnikove zamude – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Obveznost pripisa letalskih milj na podlagi domnevno plačanih računov in obveznost plačila na podlagi v tej pravdi obravnavanih (kasnejših) računov nista ne sočasni ne vzajemni (medsebojno povezani) terjatvi. Ugovor sočasne izpolnitve je namenjen le tovrstnim obveznostim, ni pa sredstvo, s katerim bi stranka dosegla, da nasprotna stranka izpolni vse zapadle obveznosti iz njunega trajajočega pogodbenega razmerja.
nezgodno zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalna vsota – zunanji dogodek – nejasna pogodbena določila – splošni pogoji
Tožnik je viličarja zaradi popravila nagnil v stran in ga držal z levo roko, ob tem pa je iznenada začutil močno bolečino vzdolž hrbtenice do mednožja. Okoliščine, v katerih se je tožnik poškodoval, dogodku ne jemljejo narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena (975. člen OZ), niti ni bil tak dogodek po splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov po prvem odstavku 5. člena splošnih pogojev: bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje, na njegovo telo pa je deloval od zunaj.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice – pogodba o priznanju lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice s sodbo sodišča – poseganje v pravnomočno sodno odločbo – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo dobroverne tretje osebe
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravnoposlovnih pridobitvah lastninske pravice in ne tudi pri originarnih.
umik tožbe – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nepristop na narok – neznani naslov
Pravna posledica domneve umika tožbe tožnika, ki se po vložitvi tožbe preseli na neznani naslov, na narok za glavno obravnavo pa ne pristopi, ni nesorazmerna glede na cilj, ki ga zasleduje zgoraj citirano zakonsko določilo (učinkovitost, hitrost, ekonomičnost in koncentracija pravdnega postopka).
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.