dodelitev otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo - delitev sorojencev
Pri odločanju o tem, kateremu izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo je sodišče dolžno ugotavljati največje otrokove koristi. V tem pogledu je potrebno ugotavljati tudi posledice in vpliv morebitne ločitve sorojencev.
Četudi iz trditvene podlage smiselno izhaja, da tožnik zahteva različne denarne zneske iz različnih pravnih podlag (najemnina, uporabnina) in da zahteva izročitev premičnih stvari (stanovanjsko opremo - kosi pohištva in bele tehnike), ki so v hiši, katere tožnik ni več solastnik, ter da je toženec motil tožnika v posesti stanovanjske hiše, ker je zamenjal ključavnice, tožnik ni oblikoval tožbenega zahtevka (oziroma zahtevkov). Opredelitev tožbenega zahtevka je bistven del tožbe, ker je sodišče vezano nanj, zato ni dovolj, če tožnik le opiše pravno razmerje, mora določno opredeliti tudi pravno posledico - tožbeni zahtevek.
pritožba – podpis pritožbe – nepopolna vloga – dopolnitev nepopolnih vlog – podaljšanje roka – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Podpis je obvezna sestavina pritožbe.
Tožnica ob vložitvi prvega sklepa o zavrženju pritožbe kot nepopolne ni pridobila možnosti za podaljševanje pritožbenega roka za vložitev popolne pritožbe.
Tožnica v predmetni zadevi od tožene stranke zahteva zagotovitev varnega delovnega okolja brez elementov trpinčenja na delovnem mestu, plačilo zneska 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri toženi stranki je bila zaposlena od leta 1991, od 1. 12. 2011 pa je prešla k družbi A. d. o. o., B.. Zatrjuje, da je bila na delovnem mestu od leta 2009 dalje trpinčena s strani zaposlene pri toženi stranki C.C.. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejanja, ki so bila storjena po 1. 12. 2011, ko je tožnica prešla k drugemu delodajalcu. Dejstvo, da od tega datuma dalje tožena stranka ni več delodajalec tožnice, ne pomeni, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje tožničinega tožbenega zahtevka, kot ga je postavila v tožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
V prvem pisnem opozorilu je bilo tožnici očitano, da je v spornem obdobju evidentirala večje število kilometrov od dejansko opravljenih. Njeno ravnanje je tožena stranka opredelila kot škodljivo, ker je tožnica materialno škodovala poslovnim interesom tožene stranke in ji povzročila škodo. Tožnica je storila očitane kršitve, zato je bilo pisno opozorilo utemeljeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0066253
ZUP člen 87, 91, 91/1, 91/3. ZJU člen 183, 183-6, 183-10, 183-12. ZP-1 člen 163, 163/9, 168. ZLS člen 28.
vročanje odločb o prekršku - osebno vročanje - vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti - organi občine - župan - vročanje županu
Ker je bila storilcu izdana odločba o prekršku kot županu občine zaradi prekrškov storjenih v zvezi z opravljanjem funkcije župana občine, mu mora biti vročena v skladu z 91. členom ZUP, ki ureja vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti.
odgovornost lastnika javne poti - pojem nevarne stvari - mestoma poledenela in zasnežena stopnica - krivdna odgovornost - povrnitev škode
Stopnice, na katerih je sneg oziroma led, ne pomenijo nevarne stvari. Sneg in led, ki se je mestoma nahajal na stopnici, ni terjal od lastnika nobenega ukrepanja. Tako spremenjena pohodna površina stopnice, nahajajoče se v spodnjem delu stopnic, ki so omogočale dostop od ceste do stanovanjskih blokov, je v zimskem času in zimskih razmerah v mejah normalnega in sprejemljivega, saj popolnoma očiščene površine stopnice ni mogoče zahtevati.
Določbe ZPP, na podlagi katerih se odloča o pravdnih stroških (člen 151 - člen 168 ZPP), ne dajejo podlage za to, da bi se uspeh strank v sporu ugotavljal posebej glede na uspeh s temeljem zahtevka in posebej glede na uspeh z njegovo višino.
Stranski intervenient je glede povračila pravdnih stroškov upravičen po načelu uspeha enako kot stranka, ki se ji je v postopku pridružil. Do teh stroškov ne bi bil upravičen le v primeru, če njegovo sodelovanje ne bi koristilo pri zbiranju procesnega gradiva. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je stranski intervenient v postopku aktivno sodeloval (večje število pripravljalnih vlog, dokazni predlogi, procesni ugovori,...), zato je upravičen do povračila potrebnih pravdnih stroškov glede na uspeh tožene stranke, ki se ji je pridružil v tem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko je izvedlo pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški tožnika, saj ZPP ne daje podlage za ugotovitev, da bi bil stranski intervenient zavezan za povračilo pravdnih stroškov.
KZ-1 člen 20, 20/2, 205,205/1, 205/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2.
preklic pogojne obsodbe - pravočasnost predloga
V obravnavanem primeru je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izvršitev kazni z delom v splošno korist, ob upoštevanju ugotovitve, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna že 16. 1. 2013, potekel bistveno pred 21. 11. 2016, torej bistveno po preteku petnajstdnevnega roka, kot ga določa drugi odstavek 129.a člena ZKP, kar v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno ugotavlja sodnica, ki je zadevo obravnavala na prvi stopnji, in obsojenčev predlog kot prepozen zavrgla, ne da bi raziskovala druga dejstva, ki jih je v predlogu navajal obsojeni. Glede na zgornji predmet odločitve, tudi pritožbeno sodišče končnega predloga v smeri alternativne izvršitve kazni zapora ni moglo vsebinsko obravnavati, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017216
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - padec pri sestopu - soprispevek - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ki se je zgodila
pri pokrivanju asfalta, naloženega na tovorno vozilo tožene stranke. Tožnik se je povzpel na kamion, pokril asfalt, pri spustu z kamiona pa mu je spodrsnilo in je padel na tla, pri tem pa se je poškodoval. Tožnikovo delo v zvezi s pokrivanjem asfalta na kesonu tovornega vozila je treba presojati kot celoto, torej vzpenjanje na keson, pokrivanje asfalta na njem s ponjavo in spuščanje z višine več kot 3 metre po lestvi, pričvrščeni na stranico kesona, pri čemer na celotno delovno operacijo vpliva tudi dejstvo, da je imel asfalt na kesonu temperaturo nad 180
º
C. Pri opravljanju tega dela se je tožnik poškodoval, res sicer šele pri sestopanju s kesona, a je zdrsnil že s prvega (najvišjega) klina lestve, kar pomeni, da je padel skoraj z višine treh metrov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti. Tožena stranka je podala trditve, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi vihravosti in nepazljivosti tožnika, kar je utemeljevala z načinom pokrivanja asfalta (dejstvom, da tožnik ni pokrival asfalta z rampe oziroma podesta, pač pa je zlezel na keson in ga pokrival na njem). Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla, da bi se „vihravost in nepazljivost“ tožnika izražali v njegovi neprevidni uporabi lestve. Ugotovitve o domnevnem napačnem oprijemu tožnika na lestvi se prvič pojavijo v izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu. Ker pa izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti trditvene podlage strank, sodišče prve stopnje tem trditvam ne bi smelo slediti. Glede na to je zmotno uporabilo materialno pravo in je zaključek, da je tožnik prispeval k nastali škodi v deležu 5 % zato, ker je bil premalo skrben pri sestopanju z lestve, nepravilen. Za škodo, ki je nastala tožniku, je v celoti odgovorna tožena stranka.
javni uslužbenec – premestitev – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Razlog za tožnikovo premestitev ni bil navidezen, temveč je temeljil prav na oceni predstojnika, da je mogoče s trajno razporeditvijo tožnika zagotoviti učinkovitejše in smotrnejše delo organa na Policijski postaji A.. V pristojnosti delodajalca je, da delo organizira v cilju čim večje uspešnosti oziroma učinkovitosti, v doseganju tega cilja pa lahko javnim uslužbencem naloži opravljanje različnih nalog (ob upoštevanju opisa del in nalog njihovega delovnega mesta), kar pomeni, da se po (začasni ali trajni) premestitvi javnemu uslužbencu lahko dodeljuje tudi druge naloge, ne le tista dela in naloge, katerih opravljanje je bilo temeljni razlog za premestitev javnega uslužbenca (delovne potrebe v smislu prvega odstavka 147. člena oziroma 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU). Zato zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika ni utemeljen.
način izvršitve kazni zapora - odločba o kazenski sankciji - alternativno prestajanje zaporne kazni - oprava dela v splošno korist - primeren način izvršitve kazni - ponavljanje kaznivih dejanj - predkaznovanost - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Obdolženka je, kot pravilno navaja pritožba in kot je razvidno iz podatkov kazenske evidence, že večkrat ponovila kaznivo dejanje zoper premoženje, obravnavana tatvina oblek pa ni bila storjena iz razlogov in v takšnih okoliščinah, da bi utemeljevali izrek alternativnega izvrševanja zaporne kazni
nadurno delo – evidentiranje delovnega časa – dokazno breme
Pritožba utemeljeno navaja, da bi tožena stranka morala voditi ustrezne evidence o prisotnosti oziroma delu svojih zaposlenih. Če je tožničine navedbe o opravljenih nadurah tožena stranka štela za neresnične, bi jih morala argumentirano prerekati. Tožena stranka je bila kot delodajalec skladno z 18. členom ZEPDSV dolžna voditi evidenco o izrabi delovnega časa tožnice, torej tudi evidenco o opravljenih urah in opravljenih nadurah. Tožena stranka take evidence nedvomno ni vodila, v spis pa tudi ni vložila drugih ustreznih dokazov, ki bi ovrgli tožničine navedbe o opravljenih nadurah. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice iz tega naslova, saj je očitno (zmotno) menilo, da je dokazno breme na tožnici.
Toženec v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost. Tudi kadar do umika pride pozneje, pa takšna „zamuda“ nima stroškovnih učinkov, kot ji jih pripisuje izpodbijana sodba (ne povzroči situacije, kot da do umika sploh ne bi prišlo, ampak bi bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen). Takšna „zamuda“ v primeru delnega umika tožbe pomeni le, da mora tožeča stranka toženi povrniti t. i. krivdno povzročene stroške, torej stroške, ki so toženi stranki nastali zaradi prepoznega umika.
načelo vestnosti in poštenja - neodvisna bančna garancija - pogoji v neodvisni bančni garanciji
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno vnovčitev lahko določeni pogoji dokumentarne narave, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno (npr. izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik garancije kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe, npr. nadzornega inženirja, da dela niso bila dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine, itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine skladajo z garancijskimi pogoji. Takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo (tako tudi VR RS v odločbi III Ips 4/2015 z dne 21. 6. 2016). Da banka prevzema obveznost poravnave določenega zneska v korist prejemnika garancije (upravičenca), če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, izhaja tudi iz dikcije 1083. člena ZOR (pojem bančne garancije). V povezavi z določbo 1087. člena ZOR, ki ureja garancijo „brez ugovora“ (neodvisno garancijo), pa pogoji pri tej garanciji ne smejo biti takšni, da bi se spremenila pravna narava bančne garancije.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 84, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - vinjenost na delovnem mestu
Tožnik je bil določenega dne na delovnem mestu močno vinjen, kar je potrdil tudi rezultat alkotesta. S tem je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja iz 35. in 37. člena ZDR-1 ter 51. člen ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati in biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1).
podjemna pogodba – pravočasno obvestilo o napakah – jamčevanje za napake – uveljavljanje stvarnih napak z ugovorom – stvarna napaka – zavrnitev dokaznega predloga – izpoved priče – pobotni ugovor
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka podjemnikove odgovornosti.
Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. člen ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
Ker ni spora o okoliščini, da je bila lastnina na stanovanju po pomoti vpisana kot skupna lastnina, sledi logičen zaključek, da je stanovanje v solastnini obeh toženih strank, zato je sodišče kot podlago za določitev velikosti deležev pravilno uporabilo določila Stvarnopravnega zakonika. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na domnevo iz 65. člena SPZ, da so deleži solastnikov enaki, pritožnik niti nima interesa za pritožbo, ker ne navaja, da je njegov delež večji od 1/2. Posledično je zato nepopomembno, kolikšen del kupnine za stanovanje je plačala katera od toženih strank.
Prvostopenjsko sodišče je tožnikovo vlogo v tujem jeziku utemeljeno zavrglo, ker je v postavljenem roku ni prevedel v slovenski jezik, temveč je njen prevod posredoval šele po izteku roka za popravo.