prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – grožnja – nedopustna grožnja
Grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja niso razlogi, ki bi pomenili nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), ki bi lahko povzročila razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 269, 269/2. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/2. ZGD-1 člen 472.
zavrženje tožbe - izbris pravne osebe iz registra - lastnost biti stranka
Z izbrisom iz sodnega registra zaradi pravnomočno zaključenega postopka izbrisa iz registra brez likvidacije, je tožena stranka skladno 441. členom ZFPPIPP izgubila lastnost pravne osebe, s tem pa tudi lastnost biti stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 82. člena ZPP).
Tožnica v predmetni zadevi od tožene stranke zahteva zagotovitev varnega delovnega okolja brez elementov trpinčenja na delovnem mestu, plačilo zneska 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri toženi stranki je bila zaposlena od leta 1991, od 1. 12. 2011 pa je prešla k družbi A. d. o. o., B.. Zatrjuje, da je bila na delovnem mestu od leta 2009 dalje trpinčena s strani zaposlene pri toženi stranki C.C.. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejanja, ki so bila storjena po 1. 12. 2011, ko je tožnica prešla k drugemu delodajalcu. Dejstvo, da od tega datuma dalje tožena stranka ni več delodajalec tožnice, ne pomeni, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje tožničinega tožbenega zahtevka, kot ga je postavila v tožbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023183
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 496.
varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa
Naloga Enote za forenzično psihiatrijo ni zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje osebe, ki je storila dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi varstvo te osebe, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve sklepa, s katerim je bil izrečen varnostni ukrep, Enota za forenzično psihiatrijo pa je bila na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor ustanovljena zaradi izvajanja navedenih nalog.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – vročanje – fikcija vročitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo petega odstavka 88. člena ZDR-1 30. 11. 2015 nabila pošiljko z odpovedjo na oglasno mesto, nakar je po poteku 8 dni, to je 8. 12. 2015, nastopila fikcija vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok 30 dni iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se je tako iztekel 7. 1. 2016. Dne 8. 1. 2016 vložena tožba je zato vložena prepozno.
Toženec v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost. Tudi kadar do umika pride pozneje, pa takšna „zamuda“ nima stroškovnih učinkov, kot ji jih pripisuje izpodbijana sodba (ne povzroči situacije, kot da do umika sploh ne bi prišlo, ampak bi bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen). Takšna „zamuda“ v primeru delnega umika tožbe pomeni le, da mora tožeča stranka toženi povrniti t. i. krivdno povzročene stroške, torej stroške, ki so toženi stranki nastali zaradi prepoznega umika.
zavrženje tožbe – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – pogodba o poslovnem sodelovanju
Sodišče prve stopnje je napačno štelo obvestilo z dne 25. 2. 2016 kot odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju. Tožena stranka z navedenim obvestilom ni enostransko razdrla pogodbe o poslovnem sodelovanju, saj se je sodelovanje po tej pogodbi nehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Ker pa je to razmerje, za katerega je tožnik kasneje ugotovil, da ima znake delovnega razmerja, prenehalo z iztekom časa t.j. 31. 3. 2016, je tožnik tožbo vložil skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1, in sicer v 30 dneh, ko mu je razmerje, za katerega meni, da ima vse znake delovnega razmerja, prenehalo.
plačilo razlike plače – zavrženje tožbe – pravnomočna odločitev
Zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači za obdobje, ki se nanaša na čas od 19. 10. 2011 do maja 2012, je bil že pravnomočno zavrnjen, zato ponovna meritorna obravnava takšnega zahtevka po višini ni dopustna (274. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je voznik tovornega vozila kršil cestno prometne predpise s tem, ko je prehiteval na mestu, kjer je neprekinjena sredinska črta med dvema voznima pasovoma, in ker je prehiteval s premajhno bočno razdaljo, saj je tožnik vozil kolo na razdalji najmanj 1,65 metra od desnega roba vozišča, še preden se je toženkin zavarovanec odločil za prehitevanje in je torej tožnikovo vožnjo videl. Tako je toženkin zavarovanec lahko pričakoval, da bo tožnik z enakim načinom vožnjo nadaljeval tudi med prehitevanjem in bi, če se je za prehitevanje odločil kljub neprekinjeni sredinski črti, ta manever moral izvesti na večji bočni oddaljenosti od tožnika in ga prehiteti z vožnjo v celoti po levem voznem pasu. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni pogojev niti za delno oprostitev odgovornosti toženkinega zavarovanca na podlagi določbe tretjega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je toženkin zavarovanec v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka in posledično tožnikovo škodo, njegova odgovornost pa je objektivna, ker je tovorno vozilo nevarna stvar.
predlog za oprostitev plačila stroškov postopka – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči – stroški izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – pravočasnost predloga – preuranjenost odločitve
Ker se oprostitev plačila stroškov postopka lahko predlaga za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (11. člen ZBPP), o prošnji tožeče stranke pa v trenutku izdaje sklepa sodišča prve stopnje še ni (bilo) odločeno, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je pritožnici naložilo plačilo dela stroškov izvedenke, preuranjena.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Delavec je po prvem odstavku 177. člena ZDR-1 dolžan delodajalcu povrniti škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom, le v primeru, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. Toženčevo hudo malomarnost je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo. Poudarilo je pomen skrajne nepazljivosti ter dejstvo, da je toženec poklicni voznik, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen kot voznik, zato bi moral in mogel biti pri vožnji pazljiv, ne pa da je zapeljal v prenizek predor, s čimer je odstopil od ravnanja povprečno skrbnega voznika.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017033
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te odločbe so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1 je zmotno. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1, je preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
KZ člen 73, 74, 74/1, 74/1-2, 75, 77, 77/2, 77/2-6.
vzgojni ukrepi - vzgojni ukrep navodila in prepovedi - delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike - mlajši mladoletnik - preizkus vzgojnega ukrepa
Z delom v splošno korist bi imel mladoletnik priložnost in čas, da kritično razmisli o kaznivem dejanju in da do svojega početja zavzame ustrezno stališče, vse s ciljem, da se na tak način razvija njegova osebna odgovornost tudi za njegova bodoča ravnanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Tožnik je opravljal identična dela kot drugi skrbniki kupcev, pri čemer je dela skrbnika kupcev izvajal tako za slovenski kot srbski trg, poleg tega pa je bil še prokurist v Srbiji. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se posamezna opravila delovnega mesta skrbnik kupcev po izvedeni reorganizaciji izvajala centralno, zaradi česar tožnikovo delo v tem delu ni bilo več potrebno, delo priprave izvedbenih in vzdrževalnih pogodb, kot ga je opravljal tožnik, pa je bilo s pripojitvijo ukinjeno. Preostale naloge tožnikovega delovnega mesta so bile prenešene na preostale zaposlene. Navedeno predstavlja utemeljen organizacijski razlog oz. poslovni odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
dodelitev otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo - delitev sorojencev
Pri odločanju o tem, kateremu izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo je sodišče dolžno ugotavljati največje otrokove koristi. V tem pogledu je potrebno ugotavljati tudi posledice in vpliv morebitne ločitve sorojencev.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016612
ZDR-1 člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 150, 965. ZPP člen 195, 343, 343/4, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek – zavarovalnica – zavarovanje pred odgovornostjo – navadno sosporništvo – nedovoljena pritožba
Drugotožena stranka (delodajalec) se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevek zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) zavrne. V tem delu pritožba drugotožene stranke zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena. Toženi stranki sta namreč v tem sporu navadna sospornika, zato je zoper vsakega izmed njiju mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP).
Tožnik je bil na dan škodnega dogodka razporejen na ključavničarsko pomoč pri montaži na smetarskem vozilu, pri čemer je pomagal že v preteklosti, čeprav to ni bilo njegovo običajno delo na delovnem mestu ključavničar. Ker je bil za nadaljnjo montažo v napoto dvižni mehanizem, je bilo tožniku dano navodilo, naj ga dvigne s pomočjo lastne hidravlike. Tožnik se je zato povzpel na vozilo in s pritiskom ročke povzročil premik iztresalnega mehanizma, ta pa je tožnika udaril po glavi. Dejavnost, pri kateri se je poškodoval tožnik, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost drugotožene stranke.
Tožnik za delo, ki mu je bilo odrejeno, ni bil usposobljen s stališča varstva pri delu. Zaradi navedenega in tudi zato, ker hidravlika ni delovala brezhibno, s čimer so bili nadrejeni pri drugotoženi stranki seznanjeni, je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke.
Drugotožena stranka je imela sklenjeno zavarovanje splošne odgovornosti po splošnih pogojih 01-ODG-01/06, hkrati pa je bila zavarovana tudi delodajalčeva odgovornost po klavzuli 03-ODG-01/06. Po presoji sodišča prve stopnje je podan izključitveni razlog po 4. točki drugega odstavka klavzule 03-ODG-01/06, v skladu s katero zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki je nastala, ker je bil delavcu s strani zavarovanca dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti in veljavnimi delovnimi postopki. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil tožniku dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti in veljavnimi delovnimi postopki. Zgolj dejstvo, da se samo delo ni izvajalo v skladu z varnostnimi predpisi, namreč še ne pomeni, da je podan navedeni izključitveni razlog zavarovalnega kritja. Za izključitev zavarovanja mora biti delavcu dano navodilo v nasprotju s varnostnimi predpisi, tj. protipravno navodilo.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 84, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - vinjenost na delovnem mestu
Tožnik je bil določenega dne na delovnem mestu močno vinjen, kar je potrdil tudi rezultat alkotesta. S tem je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja iz 35. in 37. člena ZDR-1 ter 51. člen ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati in biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1).
podjemna pogodba – pravočasno obvestilo o napakah – jamčevanje za napake – uveljavljanje stvarnih napak z ugovorom – stvarna napaka – zavrnitev dokaznega predloga – izpoved priče – pobotni ugovor
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka podjemnikove odgovornosti.
Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. člen ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.