spor majhne vrednosti – zahteva tožene stranke za izvedbo naroka – posledice nepristopa na narok – resnost zahteve po razpisu naroka – sankcija za neresnost – sodba na podlagi pripoznave – fikcija pripoznave zahtevka – telefonsko obvestilo o prihodu na narok – poslovanje sodišča – obvestilo o zamudi pred zaključkom naroka
V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.
Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.
Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
OZ člen 72, 72/5, 73, 73/1, 73/3, 147, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 286.
cesija – odstop terjatve – pogodba o odstopu terjatve – zastopanje – neupravičeno zastopanje – neobstoj pooblastila za zastopanje – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – zavrnitev odobritve pogodbe – neobstoječa pogodba – prevzem dolga – pogodba o prevzemu dolga – privolitev upnika – pobot – ugovor izpolnitve obveznosti – ugovor ugasle pravice – dokazno breme glede ugovorov – prepozen dokaz
Ker za sklepanje obravnavane pogodbe uslužbenka tožeče stranke ni imela upravičenja za zastopanje, slednjega ni mogla prekoračiti. Ne gre za pravni položaj iz 72. člena OZ. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo njeno zastopanje neupravičeno, kar ureja 73. člen OZ. Če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe (kot je v danem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje), po tretjem odstavku 73. člena OZ šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
Tožena stranka do tožeče stranke ni imela nobenih terjatev, ki bi jih bila dolžna tožeča stranka poplačati, računi tožene stranke, na katere se nanašajo asignacije, pa so fiktivni. Z izpolnitvijo asignacij in izplačilom skupnega zneska 7.881,20 EUR je tožena stranka prejela tožnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, saj v dolžniško-upniškem razmerju v času izvršenih asignacij pravdni strani nista bili. V taki situaciji pa je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, čeprav ni izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti. Z izpodbijanimi asignacijami je torej premoženje tožeče stranke prešlo v premoženjsko sfero tožene stranke brezplačno, zato je bilo dejanje opravljeno v korist tožene stranke.
Glede na namen, zaradi katerega je prišlo do izdaje in izpolnitve asignacij in nadaljnjega po toženi stranki opisanega razpolaganja z iz asignacij prejetimi sredstvi je evidentno, da je prišlo z ravnanjem obeh pravdnih strank do preusmeritve finančnih tokov na toženo stranko, preko katere se je z njenimi nadaljnjimi razpolaganji odvijal plačilni promet za tožečo stranko. Tako ravnanje pa je izrecno prepovedano po 1. točki četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP, zato ne sme uživati pravnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079679
OZ člen 111, 111/2, 270, 394, 395, 395/1, 610, 610/1.
pogodba o najemu - solastništvo najemodajalcev - izbris najemodajalca iz registra - plačilo najemnine - dvostranska obligacijska razmerja - zagotavljanje obsega zakupa - z gospodarsko pogodbo nastala obveznost - solidarnost dolžnikov - odgovornost za izpolnitev celotne obveznosti - odtujitev stvari, dane v zakup - sprememba lastninske pravice med trajanjem najema - varščina - zadržana denarna sredstva - varstvo upnika - kršitev pogodbenih obveznosti - prenehanje glavne obveznosti - sredstvo zavarovanja - garancija za plačilo povzročene škode
Dvostranska obligacijska razmerja so tista, pri katerih sta obe stranki hkrati upnika in dolžnika. Takšno razmerje je tudi razmerje med pogodbenimi strankami pogodbe o najemu ležišč, s katero se je tožena stranka kot najemnica zavezala najeti 200 ležišč po načelu „prazno za polno“ za dobo 10 let. Najemodajalca sta ji bila dolžna zagotoviti navedeni obseg zakupa in sta torej glede te obveznosti nastopala kot dolžnika, med tem ko sta v vlogi upnika lahko od tožene stranke terjala plačilo najemnine po navedeni pogodbi.
Glede obveznosti zagotavljanja ležišč sta bila najemodajalca solidarno odgovorna toženi stranki za izpolnitev celotne navedene obveznosti, saj iz pogodbe ne izhaja, da bi se stranke dogovorile, da naj bi vsak od najemodajalcev zagotovil najemniku 100 postelj.
Pravna posledica spremembe lastninske pravice med trajanjem najemne pogodbe je prenos najemne pogodbe na strani enega od najemodajalcev, kar pomeni, da pridobitelj stvari v celoti vstopi na mesto prejšnjega najemodajalca. Vsebina pogodbe se torej zaradi tega nič ne spremeni.
OZ varščine izrecno ne ureja, so pa v poslovni praksi ti dogovori pogosti prav pri najemnih pogodbah. Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Če pa ne pride do kršitve pogodbenih obveznosti, s prenehanjem glavne obveznosti stranske pravice ugasnejo, kar pomeni, da ima stranka, ki je v takem primeru varščino dala, pravico do vrnitve danega. Ob prenehanju glavne obveznosti namreč v primeru, da ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, odpade pravna podlaga za zadrževanje varščine.
Sredstva zavarovanja (in tudi varščina) se dajejo za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Tudi v tem primeru je bila varščina s pogodbo dogovorjena kot garancija za plačilo nočnin in morebitne povzročene škode. Ker tožena stranka nočnin (najemnine) ni poravnala v celoti, je lahko upnik pričel uresničevati dogovorjeno stransko pravico v obliki varščine, namenjeno zavarovanju obveznosti. S tem ko tožena stranka svoje obveznosti plačila nočnin ni plačevala v celoti, se je torej zmanjševala obveznost tožeče stranke, da ji ob prenehanju pogodbe vrne znesek iz naslova plačane varščine.
stiki – sodna poravnava – obstoj izvršilnega naslova – sklenitev nove začasne sodne poravnave
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
odlog izvršbe - smiselna uporaba določb ZPP - tek zakonskih rokov v času odloga izvršbe
Ker do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, je odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0075880
OZ člen 152, 152/1, 152/2, 152/4, 158, 158/1, 158/2, 179. ZPP člen 153, 153/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/2. ZOdvT člen 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – napad psa – nemški ovčar – odgovornost imetnika živali – izročitev stvari tretjemu – domača žival – nevarna žival – solidarna odškodninska odgovornost – primarni strah – sekundarni strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – dolžnost založitve predujma – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza – stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo stroškov v korist proračuna – odmera nagrade odvetniku v primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Prenos nadzora in varstva psa na drugega (imetnika) izključuje krivdo in posledično odškodninsko odgovornost lastnika (primarnega imetnika), zato lastnik/primarni imetnik in sekundarni imetnik nista solidarno odškodninsko odgovorna. Enako velja tudi če gre za nevarnega psa in objektivno odgovornost, razen če bi lastnik psa zaupal osebi, ki ne bi bila usposobljena.
prisilno zdravljenje – zadržanje na prisilnem zdravljenju – prepoved reformatio in peius – nejemanje zdravil – duševna motnja – sposobnost oblikovanja volje glede zdravljenja
Sodišče prve stopnje bi moralo po razveljavitvi prejšnjega sklepa ponovno preizkusiti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za pritožnikovo zadržanje na prisilnem zdravljenju do 22. 1. 2017. Namesto tega je sodišče prve stopnje tokrat odredilo, da se pritožnik zadrži na zdravljenju za še daljši čas, do 6. 4. 2017. Takšno ravnanje sodišča pomeni očitno kršitev prepovedi „reformatio in peius“, saj se pritožnikov položaj zaradi vložene pritožbe ne bi smel poslabšati.
Tudi ob uporabi določb o neizpolnitvi je treba drugo stranko obvestiti, zakaj stranka šteje izpolnitev druge stranke za neizpolnitev in ji dati primeren dodatni rok za izpolnitev, šele po (neuspešnem) izteku roka pride do razveze pogodbe.
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/7, 12/8, 12/8-3, 12/9.
izvrševanje kazni zapora - zapor ob koncu tedna - predlog direktorja zapora - izvršitev preostanek kazni zapora v zavodu
Zakonodajalec sicer ni preciziral kateri dokazni standard mora biti izpolnjen, da dejanje iz osmega odstavka 12. člena ZIKS-1 lahko opredelimo kot takšno, ki ima znake kaznivega dejanja. Zgolj na podlagi vložene ovadbe pa prav gotovo sodišče še ne more soditi o tem ali ima določeno obsojenčevo dejanje znake kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko naznani vsakdo. Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba tako pomeni le obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato stoji sodišče druge stopnje na stališču, da mora biti obsojenčevo dejanje, ki naj bi bilo podlaga za odločitev, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu, predmet sodne presoje. Le sodišče lahko oceni, ali ima določeno ravnanje zanke kaznivega dejanja ali ne. Pri tem pa mora biti kot zahtevani dokazni standard izkazan utemeljen sum.
regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Zgolj sklicevanje na določbo 272. člena ZIZ brez dejanskih trditev o izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe, ko tožnik nevarnosti ni konkretiziral oziroma, je pri razlagi škode ostal na ravni posplošene ocene obstoja te nevarnosti, ne omogoča ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZZK-1 člen 31,40,148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - obrazloženost sodne odločbe - listina kot podlaga za vpis
Ključno vprašanje, ali je podana identiteta med nepremičnino, pri kateri je predlagan vpis in nepremičnino, navedeno v listinah, ki so podlaga za vpis.
Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 83, 83/1.ZD člen 6., 176.
ugotovitev obstoja dedne pravice - kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika - uporaba Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
Za določanje in uporabo prava v zvezi z dedno pravico (določitev upravičencev do dedovanja) se uporablja Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (nadalje Uredba o dedovanju). Citirana Uredba tako za uporabo prava uveljavlja kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika. Navedena Uredba pa se v skladu s prvim odstavkom 83. člena uporablja le za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. 8. 2015. Pokojna D.R. pa je umrla 14. 1. 2014 in zato se tudi v primeru razmerja z mednarodnim elementom uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – načelo kontradiktornosti – opustitev vročitve odgovora na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – neizvedba predlaganih dokazov – pomanjkljiva trditvena podlaga – vročanje sodnih pisanj – pravilnost vročanja – vročilnica – dokazna moč javne listine – nezaklenjen hišni predalčnik – stroški postopka – načelo uspeha v postopku
Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročati.
Vročanja (komercialnih) priporočenih pošiljk ni mogoče enačiti z vročanjem sodnih pisanj.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in ne napaka sodišča.
V konkurenci pisne listine, ki je bila izdana pred pravdo in brez zavedanja, da bo prišlo do obravnavane tožbe, in izpovedi zainteresiranega odvetnika, katerega zavarovalnica je bila v tej pravdi tudi tožena, pač ni mogoče zaključiti, da je šlo le za lapsus oziroma pomoto pri izdaji potrdila. Ne glede na to, kako prepričljiv je bil stranski intervenient pri svoji izpovedi o tem, je tak zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, nelogičen in neživljenjski.
Vtoževani znesek je iz naslova plač, pripadajočih prispevkov in davkov za A. A. tožeča stranka izplačala na podlagi poravnave. Vendar pa podlaga za tak odškodninski oziroma regresni zahtevek ne more biti le pravnomočna sodba.
Toženec glede na določila 147. člena OZ res ne bi bil neposredno odgovoren tožeči stranki, vendar pa se je tudi samostojno zavezal tožeči stranki v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev, za kar je tudi samostojno prejemal plačilo. Zato ji je odgovoren na podlagi 131. člena OZ za povzročeno škodo, pri čemer ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tožeča stranka je namreč uveljavljala tudi to podlago za povračilo škode. Še sporni vtoževani zneski v zvezi z izplačilom plač in pripadajočih davkov in prispevkov ter stroški pravnega mnenja so pravno priznana škoda, ki je nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca in je z njim v vzročni zvezi, zato je toženec to škodo dolžen povrniti tožeči stranki.
Toženka in stranski intervenient, ki je sodeloval na njeni strani, sta v pravdi v celoti zmagala, saj je (pravnomočno) zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper toženko. Zato mora vse stroške toženke in intervenienta v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nositi tožeča stranka, ne pa delno toženec.
Nasprotna stranka od toženke pa ni toženec, ki je prav tako del tožene stranke, temveč je to tožeča stranka, ki mora zato v celoti povrniti stroške toženke in intervenienta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079677
OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/2, 236, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - dobava plina - dogovorjeno plačilo - količina plina - porabljene plinske jeklenke - delno polne jeklenke - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe - protipravno ravnanje - zavrnitev dokazov - pavšalni dokazni predlogi - nesubstancirani dokazni predlogi - očitna neprimernost dokaza - vpliv dokaza na odločitev
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dobavljenim in vtoževanim plinom pravno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo, zato je tožena stranka dolžna plačati dobavljeno količino plina, ki se je merila po porabljenih plinskih jeklenkah. Plačilo ni bilo dogovorjeno po porabljenih kilogramih plina. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim predčasnim odnašanjem še delno polnih jeklenk vložila ugovor zaradi pobota, zato vprašanje predčasnega odnašanja jeklenk ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede tožbene terjatve.
Sodišče prve stopnje lahko zavrne izvedbo posameznega dokaza, če je jasno, da s tem dokaznim predlogom, četudi bi uspel, ne bi mogel pomeniti uspeha v sporu. Sodišče ni dolžno izvesti tistih dokaznih predlogov, ki so pavšalni, so nesubstancirani, ali če sodišče oceni, da izvedba predlagane dokaza (zaradi očitne neprimernosti za ugotovitev dejstva, glede katerega je dokaz predlagan) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati.
dobava toplotne energije - večstanovanjska stavba - dobava blaga in storitev za skupne dele - individualni odjem - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja - trditveno breme glede višine zahtevka - spor majhne vrednosti
Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.