dedovanje – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dokazni postopek je pokazal, da je bila življenjska skupnost tožnice in pokojnega, ki je trajala od leta 2003 do zapustnikove smrti v letu 2012, po svoji vsebini in po zunanjih manifestacijah enaka zakonski zvezi, pri tem pa zakonskih ovir za veljavnost morebitne zakonske zveze med njima ni bilo. Takšna skupnost ima na dednopravnem področju, ob upoštevanju 12. člena ZZZDR in drugega odstavka 10. člena ZD, enake posledice kot zakonska zveza, zato je materialnopravno pravilna tudi presoja, da je tožnica upravičena dedovati po zapustniku.
odstop dednega deleža - skrbnik za poseben primer - dolgovi zapuščine
Za upoštevnost izjave skrbnice o odstopu dednega deleža varovanke v zapuščinskem postopku je pomembno le, ali jo CSD odobri ali ne, ne pa tudi razlogi, ki so CSD narekovali sprejem njegove odločitve.
Sicer pa uveljavljanje in ugotavljanje dolgov zapuščine (kakršne predstavljajo tudi pogrebni stroški zapustnice) ne predstavlja vprašanj, ki so predmet obravnave v zapuščinskem postopku. Po določbi 162. člena ZD je predmet obravnave v zapuščinskem postopku zgolj ugotavljanje, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
OZ člen 70, 71, 71/2. SZ-1 člen 48, 48/2, 50, 50/1, 50/1-3, 66, 72, 72/1.
dobava vode - upravnik - skupno odjemno mesto - ugovori etažnega lastnika
Etažni lastniki so tisti, ki skrbijo za delitev stroškov v večstanovanjski stavbi, saj to v njihovem imenu oziroma za njih stori upravnik, ne pa dobavitelj. Iz navedenega pa tudi sledi, da so z načinom delitve stroškov etažni lastniki seznanjeni, saj ta delitev izhaja iz mesečnega obračuna stroškov, ki ga pripravi upravnik stavbe.
določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – mejni zid
Zgolj zaradi dejstva, da mejaši občasno obrezujejo bršljan, ki se vzpenja po tej steni, nasprotni udeleženci pa to dopuščajo, jim še ni mogoče priznati soposesti na delu stavbe.
Če je meja zid, in so mejaši uživali mirno posest do zidu, se meja določi po njegovi sredini, saj notranjosti zidu ni mogoče imeti v posesti.
stroški postopka – sklep o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka
Dopolnilna sodba ali sklep se lahko izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna.
razdružitev solastnine – delitev solastnega premoženja – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je povzelo izjavo pooblaščenca nasprotne udeleženke na naroku dne 8. 6. 2016 in na podlagi nje ugotovilo (le), da nasprotna udeleženka nima interesa za negovanje, obnavljanje in izkoriščanje gozda. Zapis v sporni točki je sodišče res nadaljevalo z besedilom "zato je sodišče gozdna zemljišča dodelilo predlagateljici v skladu z njenim interesom in glede na željo po delitvi v naravi", vendar tega ni mogoče razumeti tako, da predlagateljica prejme v last vsa gozdna zemljišča.
Glede na okoliščine in način, kako je bila oškodovanki grožnja s smrtjo, ki prihaja ponjo izrečena, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, objektivno predstavlja resno grožnjo, ki je zmožna vplivati na voljo oškodovanke in jo je razumeti kot grožnjo z uporabo sile, ki bo sledila, če ne bo ravnala tako, kot od nje zahteva. Obdolženec jo je namreč izrekel s točno določenim namenom, to je prisiliti oškodovanko, da uradno dejanje opravi (izvrši sklepa o porušitvi nelegalnega objekta in prekliče svojo odločitev glede odloga sklepa o porušitvi).
obstoj zakonite dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti
Drži sicer, da vsako prenehanje bivanjske skupnosti ne pomeni prenehanja zunajzakonske zveze. Kljub temu pa pritožbenega sodišča ne prepričajo zatrjevani razlogi, ki jih v postopku uveljavlja tožnica.
podlaga za nakazilo - posojilna pogodba - vložek v družbo - ustanovitev tihe družbe - investitor - pravočasna predložitev dokazne listine - dokazna ocena
Večja je verjetnost toženčeve trditve o vložku v družbo v primerjavi s tožnikovo tezo o posojilni pogodbi.
priposestvovanje lastninske pravice – solastnina – dobra vera – dobroverna lastniška posest – domneva dobre vere – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da je v zemljiško knjigo vknjižena lastninska pravica tožencev, še ne dokazuje nedobrovernosti tožnikov. Okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero posestnika, mora sodišče presojati v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč skrbnost, ki se zahteva od posestnika o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi toženca dobroverno posest na sporni nepremičnini izgubila šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 6. 2015 oziroma njeno vročitvijo dne 17. 8. 2015. Takšno stališče je zmotno, saj dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren že od trenutka, ko mu je bila vročena tožba (v konkretnem primeru 17. 1. 2008), lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe (osmi odstavek 95. člena SPZ).
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Kategorizacija poškodb po Fisherju glede na težo poškodbe tovrstne primere uvršča med hude primere (IV. skupina), za katere se skupna odškodnina glede na sodno prakso odmerja med 23 in 78 povprečnimi neto plačami, kar po stališču pritožbenega sodišča povsem ustreza odmerjeni odškodnini v konkretnem primeru (29 povprečnih plač).
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Ni sporno dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079677
OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/2, 236, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - dobava plina - dogovorjeno plačilo - količina plina - porabljene plinske jeklenke - delno polne jeklenke - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe - protipravno ravnanje - zavrnitev dokazov - pavšalni dokazni predlogi - nesubstancirani dokazni predlogi - očitna neprimernost dokaza - vpliv dokaza na odločitev
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dobavljenim in vtoževanim plinom pravno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo, zato je tožena stranka dolžna plačati dobavljeno količino plina, ki se je merila po porabljenih plinskih jeklenkah. Plačilo ni bilo dogovorjeno po porabljenih kilogramih plina. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim predčasnim odnašanjem še delno polnih jeklenk vložila ugovor zaradi pobota, zato vprašanje predčasnega odnašanja jeklenk ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede tožbene terjatve.
Sodišče prve stopnje lahko zavrne izvedbo posameznega dokaza, če je jasno, da s tem dokaznim predlogom, četudi bi uspel, ne bi mogel pomeniti uspeha v sporu. Sodišče ni dolžno izvesti tistih dokaznih predlogov, ki so pavšalni, so nesubstancirani, ali če sodišče oceni, da izvedba predlagane dokaza (zaradi očitne neprimernosti za ugotovitev dejstva, glede katerega je dokaz predlagan) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – načelo kontradiktornosti – opustitev vročitve odgovora na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – neizvedba predlaganih dokazov – pomanjkljiva trditvena podlaga – vročanje sodnih pisanj – pravilnost vročanja – vročilnica – dokazna moč javne listine – nezaklenjen hišni predalčnik – stroški postopka – načelo uspeha v postopku
Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročati.
Vročanja (komercialnih) priporočenih pošiljk ni mogoče enačiti z vročanjem sodnih pisanj.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in ne napaka sodišča.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023228
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZS člen 113, 113/2.
mednarodna pristojnost - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi, morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodno pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkov in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 51, 51/2, 52, 52/1, 52/1-2.
nagrada in plačilo stroškov za izvedensko delo – izvedenec – tarifa – standard obrazloženosti – dopolnilno izvedensko mnenje
Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedeniško mnenje, če je v njem samo odgovoril na vprašanja in pripombe pravdnih strank v zvezi z že izdelanim izvedenskim mnenjem in torej ni odgovarjal na nova vprašanja ali opravil nove naloge.
Ni pritrditi prvostopnemu sodišču, da je postavljen zahtevek1 ugotovitvene narave, ker z zahtevkom tožeča stranka uveljavlja odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek je oblikovalne narave, vendar ni celovito postavljen oziroma točno določen. V zahtevku je izostala določitev najemne pogodbe, po kateri se odpoveduje najemno razmerje.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023138
SPZ člen 72, ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 154, 154/2, 284, 284/4, 285, 319, 319/2. ZST-1 člen 19. ZZZDR člen 51, 51/2, 57.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev - kupnina prodanega skupnega premoženja - spreminjanje oblike skupnega premoženja - plemenitenje skupnega premoženja - postavitev ugotovitvenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - res iudicata - vrednost predmeta spora
Sodišče prve stopnje je v zadostni meri opravilo materialno procesno vodstvo in je s strankami razpravljalo o vseh vidikih spora, stranke pa so zastopali pooblaščenci odvetniki, namena materialnega procesnega vodstva pa ni mogoče razumeti v takšnem obsegu, da bi zajemalo še pomoč prava neukim strankam v smislu 12. člena ZPP.
V obravnavanem primeru je tožnik navedel vrednost spornega predmeta 40.100,00 EUR. Čeprav je bil s sodbo ugotovljen obseg skupnega premoženja v bistveno višji vrednosti, pa sodišče prve stopnje ni imelo pooblastila iz tretjega odstavka 44. člena ZPP za korekturo sporne vrednosti, saj sprememba ne bi vplivala ne na stvarno pristojnost, kakor tudi ne na pravico do revizije.
ZUPUDPP člen 53. ZNP člen 168. OZ člen 302. ZUreP-1 člen 104.
Sodni depozit - razlastitev
Sklicevanje pritožnice na 53. člen ZUPUDPP ni uspešno. Gre za člen, ki nosi naslov: Odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice, ter je v prvem odstavku določeno, da če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, pač pa proti odškodnini, se ta določi na način... V drugem odstavku pa je v primeru, če tako določene odškodnine razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti, dana možnost razlastitvenemu upravičencu, da svojo obveznost izpolni s položitvijo odškodnine pri sodišču. V konkretnem primeru pa se nepremičnina ni razlastila proti odškodnini, saj sporazum o odškodnini (ali o nadomestilu v naravi) še ni bil sprejet. O tem bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku, ko bo odločilo bodisi o nadomestilu v naravi, bodisi o odškodnini.