SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0078112
ZST-1 člen 12. ZPP člen 108, 108/5.
pravna oseba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - zavrženje predloga - začetek postopka osebnega stečaja
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je pomembno le, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje omenjenega predloga.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 184, 185, 185/2. ZDSS-1 člen 73.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec štel kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo kot prepozno zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
prenos terjatve – ugovor stvarne pristojnosti – pravno nasledstvo – izbrisana pravna oseba – singularni pravni naslednik – spor v zvezi s stečajnim postopkom – delni umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom – nadaljevanje postopka – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba v sporu majhne vrednosti – napačen pravni pouk – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vabilo na glavno obravnavo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka
O tem, da je bila terjatev, ki jo je v tem postopku vtoževala prvotna tožeča stranka, prenesena v sedaj vtoževani višini na sedanjo tožečo stranko, med pravdnima strankama ni spora. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po končanju stečajnega postopka nad prvotno tožečo stranko nadaljevalo postopek s singularnim pravnim naslednikom prvotno tožeče stranke.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016866
ZDR člen 177, 177/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka kot delodajalec od toženca (delavca) uveljavljala plačilo odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom, ko je toženec po zaključenem pranju kamiona (kot voznik je bil zadolžen tudi za čiščenje kamiona) speljeval iz avtopralnice tožeče stranke, se s kamionom zaletel v izhodna vrata in jih poškodoval. Sodišče prve stopnje ni natančno raziskalo obsega škode, ki naj bi izvirala iz toženčevega ravnanja spornega dne. Sodišče je sicer navedlo predložene in plačane račune za popravilo vrat, kar pa še ne daje podlage za ugotovitev, da je bila s tem krita ravno škoda, izvirajoča iz škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je celotna škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka, v vzročni zvezi s toženčevim ravnanjem, kar je imelo za posledico ugoditev celotni višini odškodninskega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v I. točki izreka glede prisojene odškodnine, posledično pa tudi v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZJU člen 69, 69/3. ZDR-1 člen 54, 54/11, 55. ZDR člen 53.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo
Tožnica je opravljala isto delo več kot dve leti, pri čemer je šlo za projektno delo le v manjšem delu cca. 20 %, saj je tožnica večino časa opravljala redno delo, to je v 80 %, in to ves čas zaposlitve od 1. 10. 2011 do 29. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogodbe o zaposlitvi niso bile sklenjene za čas trajanja projekta, tožnica pa je večino dela delala na rednem delu v višini 80 %. Zato je pravilno zaključilo, da so bile tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito in je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.
URS člen 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
pritožbeni razlogi - ločenost pritožbenih razlogov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - razlogi za odločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija kršitev v pritožbi - pravica do izvajanja dokazov v lastno korist - zavrnitev dokaznega predloga - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Razmejitev med pritožbenimi razlogi, konkretno med bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja iz 373. člena ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je dvakrat zapored opravljal delo v času bolniškega staleža, pri čemer bi bil dolžan upoštevati navodila delodajalca že na podlagi 34. člena ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje je bolniški stalež namenjen zdravljenju bolezni in ne opravljanju dela. Tako bi tožnik moral spoštovati tudi generalno prepoved opravljanja dela v času bolniškega staleža, kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati v ponovljenem postopku in svojo odločitev glede pisnega opozorila z dne 4. 4. 2014 tudi jasno in logično obrazložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023383
ZKP člen 236, 236/1, 236/1-1, 236/2, 236/5, 371, 371/1, 371/1-8.
nasilje v družini - bistvene kršitve določb postopka - sodba se opira na nedovoljen dokaz - kršitev pravice do obrambe - graja dokazne ocene
Pritožba pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pričo J.R., socialno delavko, v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZKP pred zaslišanjem poučiti, da je oproščena pričevanja o dejstvih, za katere je zvedela pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica, ta pravni pouk in njen odgovor nanj pa zapisati v zapisnik, tega pa pred njenim zaslišanjem (zaslišana je bila le na glavni obravnavi) ni storilo. Glede na izpovedbo navedene priče pa izostanek tega pravnega pouka ne pomeni, da se na njeno izpovedbo sodba ne bi smela opreti, saj priča ni izpovedovala ničesar o tem, kar ji je oškodovanka povedala in je celo izrecno izjavila, da tega ne bo navajala, torej ni izpovedala ničesar o dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke, temveč le o lastnih zaznavah. Iz njene izpovedbe je tako razvidno, da je ocenila, kaj glede na dolžnost varovanja tajnosti sme povedati, tudi če pred zaslišanjem pravnega pouka ni prejela.
- Priča J.G., oškodovankin delodajalec, ki je o njunem razgovoru sestavil uradni zaznamek, pa ni priča, ki se je ne bi smelo zaslišati o tem, kar je izvedela od oškodovanke kot privilegirane priče in sodišče s tem, ko ga je zaslišalo, ni obšlo privilegija oškodovanke, da v zadevi ne priča.
- Kršitev pravice do obrambe ne more biti podana, če je v kazenskem postopku pravilno uporabljen zakon, v tem primeru 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 236. člena ZKP, torej ko je bila spoštovana odločitev oškodovanke, da zoper moža ne priča.
pritožba zoper odločitev o stroških - uspeh v pravdi - vrednost spornega predmeta - izločitvena pravica - ugotovitveni zahtevek
Tožeča stranka je v tem postopku uveljavlala dva zahtevka, za oba je kot seštevek vrednosti (v smislu 41. člena ZPP) navedla vrednost 5.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče očitno ni ocenilo, da bi lahko postavljena vrednost spornega predmeta odpirala vprašanje glede pravice do revizije ali glede stvarne pristojnosti sodišča, zaradi česar vanjo ni poseglo v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP. Glede vrednosti spornega predmeta pa tudi tožena stranka med postopkom ni uveljavljala svoje pravice zahtevati preizkus pravilnosti.
odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - steklena vrata
Solastnik poslovne stavbe je odgovoren za škodo, ki bi jo lahko preprečil, če bi poskrbel, da bi bila steklena vrata pravilno vzdrževana.
Odgovornost je solidarna, saj ni odvisna od solastninskega deleža.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Po prvem odstavku 39. člena ZDR-1 delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Poudarek je torej na dejanskem opravljanju dejavnosti in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Dejstvo, da sta imeli tožena stranka in A., d. o. o., registrirano enako dejavnost „drugo tiskanje“, samo po sebi še ne pomeni prepovedane konkurence. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je A., d. o. o., v spornem času, ko je bila tožnica imenovana za direktorico navedene družbe do podaje izredne odpovedi, opravljala konkurenčno dejavnost toženi stranki. Ni pa ugotovilo, ali je v spornem obdobju A., d. o. o., dejansko opravljala dejavnost „drugo tiskanje“. Za presojo kršitve konkurenčne prepovedi je namreč bistveno, da storitve, ki jih dejansko opravlja A., d. o. o., hkrati predstavljajo posle, s katerimi se je ukvarjala tožena stranka, pri čemer v izredni odpovedi ni navedeno, kdaj in katere posle in naloge, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, naj bi tožnica pri A., d. o. o., sklepala oziroma opravila.
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do pokojnine, vendar brez upoštevanja podatkov o nadurnem delu v pokojninsko osnovo. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po
183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
dokazna ocena – razlogi sodbe – odločitev o stroških – nagrada za narok
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe jasno in nedvoumno zapisalo, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključuje, da tožena stranka sploh ni dokazala, da bi katerikoli sporni znesek iztoževane denarne terjatve plačala. To pa pomeni, da je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo izpodbijano sodbo in da zato sploh ne drži, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060490
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 236, 287, 287/2, 410, 411. Sodni red (1995) člen 160, 162, 166.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - stiki med starši in otroki - pravica do družinskega življenja - začasna prepoved stikov - sum spolne zlorabe - obseg stikov - spremenjene okoliščine - mnenje otroka - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje - predodelitev zadeve drugemu sodniku - očitek storitve kaznivega dejanja - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Izvedenca sta opravila osebne preglede preiskovancev (pravdnih strank in njunega otroka), medtem ko je D. D. črpal zgolj iz pisne dokumentacije. Da bi zapiski sodnih izvedencev lahko nadomestili osebni stik ter bi bil D. D. v enakem spoznavnem položaju kot izvedenca, ker je prebral njune zapiske o razgovorih s preiskovanci, enostavno ne drži, saj je splošno znano, da pisno gradivo ne more nadomestiti osebnega stika. Če bi ne bilo takó, izvedenci (psihologi in psihiatri) pregledov in razgovorov ne bi opravljali, pa to storijo vedno, razen v res posebnih okoliščinah.
Ob tehtanju primerne oblike izvajanja stika in zaščite otrokove koristi pritožbeno sodišče zaključuje, da bistveno večja škoda grozi, če bi se stik še nadalje izvajal pod nadzorom CSD, od tiste, ki lahko nastane A., če se stik izvaja (v enakem obsegu – več v nadaljevanju) brez nadzora.
Izvajanje stikov pod nadzorom CSD je lahko primerna oblika izvajanja stikov v različnih situacijah. Tako bo npr. taka oblika na mestu v primerih konkretne ogroženosti ali (verjetno izkazanega ali celo že dokazanega) psiho-fizičnega nasilja (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti …). V smislu pomoči staršem pri izvajanju stika je nadzor CSD dobrodošla oblika izvajanja stika tudi tedaj, kadar je roditelj nesposoben ali manj zmožen samostojno izvajati stik (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manj razvitosti roditelja …). Prav tako se stiki pod nadzorom CSD lahko izvajajo kot prehodno obdobje, kadar gre npr. za ponovno vzpostavitev stikov po daljši prekinitvi, kar služi temu, da otrok in roditelj skrhano/pretrgano vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata. Pritožbeno sodišče z naštetimi primeri ni nujno izčrpalo vseh situacij, ko je stik pod nadzorom CSD možen/dopusten, je pa nujno, da ima nadzor nek smisel oziroma cilj.
Ker se je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitalo, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja prikrivanja po 217. členu KZ-1, ker naj bi z opustitvijo izvedbe kontrole sumljivih transakcij in zavajanjem pristojnih služb delodajalca, prikril sledi storitve sledi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki naj bi jih izvršila E.E. kot upravnica določene pošte, je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik te kršitve ni storil, ker ni vedel za neupravičene dvige E.E. s hranilne knjižice. Tožnik ni opravil preverke, vpogleda v hranilno knjižico komitenta, niti kontrole na pošti, prav ta neizvedba kontrole na terenu pa je lahko indic, da je šlo za prikrivanje. Sodišče bi moralo upoštevati vse indice in sicer, da tožnik ni opravil kontrole na terenu, ki bi jo moral opraviti, da je bila E.E. pravnomočno obsojena zaradi dejanj, glede katerih bi moral tožnik opraviti nadzor na pošti, da gre za tožnikovo bivšo ženo, s katero je po ugotovitvah sodišča prve stopnje še v skupnosti, ter da je tožnikov sin na pošti opravil vezavo depozita. Šele z upoštevanjem vsega navedenega bi lahko sodišče prve stopnje sprejelo prepričljivo dokazno oceno, ki bi jo ustrezno obrazložilo. Odločitev o očitani kršitvi po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ne temelji na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. čelna ZPP s tem, ker je po eni strani ugotovilo, da tožnik ni sodno izpodbijal podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, hkrati pa ga je klub temu, da mu je na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje, reintegriralo na delo k toženi stranki. V izreku sodbe je torej nasprotje med ugotovitvami sodbe. Prav tako je nasprotje v samem izreku sodbe, saj sodišče prve stopnje v točki II izreka ugotovi, da delovno razmerje tožnika traja tudi še po 10. 4. 2014, v točki III izreka pa tožniku dosodi reparacijo le do 4. 5. 2014, kljub odločitvi v točki II izreka, da je tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki. Tudi navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086746
ZZZDR člen 102. ZNP člen 37. ZPP člen 421, 421/4. ZIZ člen 272.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – predlog za spremembo stikov – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna ukinitev stikov – zavračanje stikov – otrokova korist – spremenjene razmere – pravica do stikov
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.