Tožena stranka je pravilno odločila, da se tožnici vdovska pokojnina začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej od 1. 11. 2014 dalje, saj je vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine vložila 15. 10. 2014. Posledično je bilo ustavljeno izplačevanje njene starostne pokojnine z 31. 10. 2014. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 109. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena). Tožnica je bila tako do 31. 10. 2014 upravičena do izplačevanja njene starostne pokojnine, od 1. 11. 2014 dalje pa se ji izplačuje vdovska pokojnina.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o sodelovanju za izvajanje storitev reševanja iz vode. Tožnik je delo v vtoževanem obdobju opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
plačilo vrtca - materialni položaj - zunajzakonski parter
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožničinem primeru do prenehanja zunajzakonske skupnosti prišlo najkasneje v sredini leta 2010 in zato bivšega tožničinega zunajzakonskega partnerja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje odločbo v tem delu utemeljeno utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, torej da v novem postopku določi višino plačila za program vrtca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023473
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zatajitve - neupravičena raba predmeta leasinga - razveza pogodbe zaradi neplačevanja obrokov leasinga - odtujitev predmetov leasinga kot zatajitev - pogojna obsodba s posebnim pogojem - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženi v septembru 2013 protipravno prilastil motorno kolo, osebno vozilo in servisno prikolico, ki so mu bili zaupani na podlagi pogodb o finančnem leasingu na način, da na zahtevo pooblaščenca V. 16. 9. 2013, da vrne predmete leasinga, predmetov ni predal oziroma vrnil lastnici le teh, ampak je z njimi na zunaj razpolagal, kot da so njegova last. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na takšen opis pravilno pravno presodilo, da je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo in da ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Protipravnost ravnanja obdolženega, to je izgubo pravice rabe predmetov leasinga obtožba in sodba sodišča prve stopnje ne vežeta na razdrtje leasing pogodb, kot navaja pritožba, ampak na poziv leasingodajalca obdolženemu kot leasingojemalcu, da vrne vozila. Kršitev pogodbenih obveznosti po teh pogodbah obdolženemu ni dovoljevalo uporabe predmetov leasinga še naprej.
Glede na to, da je imel tožničin mož v relevantnem letu 2013 dohodke, ki so ob izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe bili že na voljo v evidenci davčnega organa, pritožbeno stališče, da teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti zgolj zato, ker odločba o odmeri dohodnine še ni bila izdana, ni pravilno. Prav zaradi nepravilne uporabe 15. člena ZUPJS je v obravnavanem predsodnem postopku ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno. Nepopolno in nepravilno je bila ugotovljena višina dohodka družine ter povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, od česar je odvisna vtoževana pravica do otroškega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno upravno odločanje.
Ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, je že zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016886
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu
Tožnica je med postopkom zatrjevala, da se je poškodovala v jutranjih urah spornega dne, ko ji je na drugi prst leve noge padel regal, ko si je v predskladišču prvotožene stranke pripravljala ustrezno kartonsko embalažo. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ni dokazan obstoj škodnega dogodka, oziroma da tožnica ni uspela prepričati sodišča, da je škodo utrpela v zatrjevanih krajevnih in časovnih okoliščinah ter na način, kot ga je opisala.
začasna nezmožnost za delo - vzrok bolniškega staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu mora biti podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je med prometno nesrečo v letu 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo v letu 2015 zaradi anksiozno depresivnega stanja, podana neposredna vzročna zveza, je pritožbeno sodišče sodbo, s katero je bilo odločeno, da je vzrok bolniškega staleža poškodba pri delu, razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
plačilo stroškov - povrnitev stroškov priči - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Skladno z določbo 163. člena ZPP je treba zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov podati do konca glavne obravnave, pri čemer priglasitev učinkuje le, če so stroški opredeljeno navedeni. Povrnitev opredeljenih stroškov je mogoče zahtevati le do konca glavne obravnave, pri čemer gre za prekluzivni rok. Posledica poteka prekluzivnega roka je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov, prepozno zahtevo pa sodišče zavrže kot nedovoljeno. Sodišče prve stopnje je na navedbo priče, da bo njen delodajalec (tožeča stranka) predložil zahtevek za refundacijo najkasneje 8. 10. 2016, sklenilo, da bo glede priglašenih stroškov izgubljenega zaslužka senat odločil po pridobitvi podatkov o višini izgubljenega zaslužka s strani delodajalca priče (tožeče stranke), vendar pa tožeča stranka niti v tem roku ni predložila zahteve, temveč jo je predložila šele po pravnomočnosti izdane sodbe, kar je prepozno. Ker tožeča stranka pred koncem glavne obravnave ni konkretizirano priglasila stroška za nadomestilo plače priči in njena zahteva za povrnitev stroškov ni vsebovala opredelitve stroškov po vrsti in višini, do povrnitve teh stroškov ni upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za povrnitev stroškov nadomestila plače priči zavrglo.
zakonske zamudne obresti, zapadle po začetku stečajnega postopka - opustitev prijave terjatve - poplačilo upnikov - informativni dokaz z zaslišanjem stečajnega upravitelja
Da začetek stečaja ne vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti (v smislu, da bi te prenehale teči), izhaja že iz določbe 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker terjatev iz naslova naknadno (po začetku stečaja nad glavnim dolžnikom) nateklih zamudnih obresti, v trenutku prijave terjatev še ni obstajala, zaradi neprijave tudi ni mogla prenehati (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/7, 224, 224/1. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – vročilnica – obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi – prepozen ugovor – zavrženje ugovora
Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru pravilne.
V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. Institut pravnomočnosti je ustavna kategorija in zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Z izpodbijanima upravnima odločbama o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj je poseženo v pravnomočno urejeno razmerje, za kar ni zakonite podlage. Ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve je mogoča izključno za naprej, in ne za nazaj. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo.
zavrženje tožbe – zavod – izbira kandidata – direktor zavoda
Vprašanje, ali so obstajali zakonski in statutarni pogoji za to, da je tožena stranka oziroma njen Programski svet lahko imenovala B., se nanaša na vsebinsko pravilnost tega sklepa oziroma njegovo skladnost s statutom. To bi delovno sodišče lahko presojalo le, če bi bilo za to pristojno. Ker po ZZ tožnica sodnega varstva zoper sklep o imenovanju B. nima, za odločanje o njeni tožbi ne obstaja sodna pristojnost in je tako tožbo treba zavreči in se je ne sme obravnavati po vsebini.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odjava iz zavarovanj – dodatek za delovno dobo
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe za določen čas. Tožena stranka je tožnika obvestila o prekinitvi delovnega razmerja in ga odjavila iz socialnih zavarovanj. Nato mu je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene spornega dne, ko je tožnik kot voznik tovornega vozila za toženo stranko opravljal delo v Avstriji. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik v času, ko je bila izredna odpoved podana, pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju. Takšno stališče je pravilno, saj delovnega razmerja, ki ne obstaja, ni mogoče odpovedati.
ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/5. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/6, 3, 4, 4/3, 5.
delovna uspešnost – letna ocena
Standard obrazloženosti ocene dobro, ki pomeni delo v skladu s pričakovanji (šesti odstavek 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede), je nižji od standarda obrazloženosti nižjih (zadovoljivo oziroma nezadovoljivo) oziroma višjih (odlično oziroma zelo dobro) ocen. Ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, saj ima javni uslužbenec možnost zahtevati preizkus ocene še pred komisijo. Od delodajalca se zato zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, pri čemer pa ne zadostuje le prepis definicije posamezne ocene, kot izhaja iz zakonodaje. Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi še v sodnem postopku.
Zmotno je stališče pritožbe, da komisija za preizkus ocene nima pristojnosti na novo ocenjevati delovne uspešnosti oziroma drugače oceniti javnega uslužbenca. Peti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da jo bodisi spremeni, bodisi potrdi (meritorna odločitev), ne pa, da razveljavi odločitev odgovorne osebe in vrne zadevo v ponovno odločanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.