ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – prepozen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pritožnik je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložil po preteku zakonskega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
skladiščna pogodba - uporaba pravil o hrambi - izročitev stvari drugemu v hrambo - pogodbena odškodninska odgovornost
Pravdni stranki sta sklenili skladiščno pogodbo (prvi odstavek 747. člena OZ), tožena stranka pa je ob privolitvi tožeče stranke izročila zaupano ji blago v skladiščenje družbi N. d.o.o. (732. člen v zvezi s 756. členom OZ). Iz tega razloga je podana tudi odškodninska odgovornost tožene stranke, saj če se je blago poškodovalo ali uničilo pri podskladiščniku (ker blaga ni ustrezno skladiščil), je skladiščnik v razmerju do naročnika skladiščenja še vedno (pogodbeno) odškodninsko odgovoren. Zaradi tega se tožena stranka ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti z izpostavljanjem okoliščine, da je vsa opozorila in navodila tožeče stranke v zvezi s pravilnim skladiščenjem blaga (skladiščenje v zaprtih prostorih) takoj posredovala družbi N. d.o.o.
stroški odgovora na ugovor – potrebnost stroškov – prepozen ugovor – naključje
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o utemeljenosti upnikove zahteve za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, čeprav je bil dolžničin ugovor zavržen kot prepozen. Potrebnost vložitve odgovora utemeljuje časovni potek procesnih dejanj in odločitev v zadevi, ko je sodišče prve stopnje poslalo upniku ugovor v odgovor po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora kot prepoznega in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na vsebino sklepa višjega sodišča in vsebino ugovora je upnik utemeljeno pričakoval vsebinsko presojo ugovora in zato vložil odgovor na ugovor. Šele v nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje ob spremembi stališča glede presoje pravočasnosti vložitve ugovora ugovor dolžnice ponovno zavrglo in je ta sklep postal pravnomočen.
Ne gre prezreti odločilnih okoliščin: upnik izterjuje terjatev, za katero ima izvršilni naslov, odgovor na ugovor je bil glede na stanje zadeve potreben, končni uspeh v ugovornem postopku je na strani upnika.
stroški postopka – uspeh strank – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Za izračun stroškov v odškodninski pravdi se, upoštevajoč okoliščine primera, uporabi metoda, po kateri se uspeh strank ovrednoti ločeno po temelju in po višini, vendar le v primerih, kadar ugotavljanje temelja povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov.
spor majhne vrednosti – zaslišanje strank – zaslišanje zakonitega zastopnika – vabilo na zaslišanje – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik. Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko.
Toženka z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila (s priposestovanjem utemeljevanega) ugotovitvenega zahtevka ni ne izpolnila niti ni pri(po)znala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne potrebnosti pravdnega postopka, ki ga je zaradi uveljavitve tega istega zahtevka tožnik sprožil in zaradi katerega so ji nastali stroški.
pogoji za izrek ukrepa – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pojem duševne motnje – odvisnost od alkohola – stroški postopka
Opijanje z alkoholom samo po sebi ni prepovedano in zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni mogoč. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem ter oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem. Za izrek ukrepa mora obstajati realna grožnja, da bo oseba, na katero se nanaša predlagani ukrep, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposobna obvladovati, (ponovno) huje ogrozila svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici.
Dolžnost sestave letnega poročila je v skladu z 272. členom ZGD-1 na upravi. Ko ga uprava sestavi in ga predloži nadzornemu svetu, ga le-ta preveri (skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička) in nato pripravi pisno poročilo za skupščino; če ga v tem poročilu potrdi, je letno poročilo sprejeto (drugi odstavek 282. člena ZGD-1). V takšnem primeru nima skupščina družbe v zvezi s sprejetjem letnega poročila nobenih pristojnosti, ampak se z njim (in s poročilom nadzornega sveta) le seznani. V njegovo vsebino torej ne more posegati. V obravnavanem primeru, ko izpodbijani skupščinski sklep ni predstavljal vsebinskega odločanja delničarjev, ampak je šlo zgolj za seznanitev z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2014 in s poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi letnega poročila, ni mogoče narediti zaključka, da so bila vprašanja, ki sta jih tožnici, kot delničarki, na seji skupščine zastavili upravi, potrebna za presojo pri odločanju o sprejetju tega sklepa.
OZ člen 13, 346, 349, 349/1, 355, 633, 633/1, 634. SZ-1 člen 68.
spor manjhne vrednosti - pritožbeni razlogi - načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme - zastaranje terjatve - gospodarska pogodba
Sanacijo prezračevalnih vodov med občasne terjatve iz določbe 355. člena OZ vsekakor ni mogoče uvrstiti. Materialnopravno je pravilna tudi izpodbijana odločitev, da konkretne terjatve ni mogoče uvrstiti v terjatve iz gospodarskih pogodb, zaradi česar ni mogoče uporabiti prvega odstavka 349. člena OZ in triletni zastaralni rok. Pravni posel v zvezi s sanacijo prezračevalnih vodov je bil z izvajalcem sklenjen v imenu etažnih lastnikov, kar pomeni, da so bili le-ti naročniki izvedbe posla. Ker v pravnem prometu glede skupnih delov v razmerju do tretjih nastopajo vsi etažni lastniki skupaj (68. člen SZ-1), je pravno nepomembno, kolikšne deleže imajo med etažnimi lastniki gospodarski subjekti in kolikšne fizične osebe, saj skupnost etažnih lastnikov ni mogoče uvrstiti med subjekte iz 13. člena OZ.
podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo – cena – račun – specifikacija – predhodni dogovor o ceni – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – pacta sunt servanda – dolžnost izpolnitve obveznosti
Če se je toženec z direktorjem tožeče stranke brez predhodnega točnega dogovora o ceni, dogovoril za dela, je bil pri sklenitvi podjemne pogodbe premalo skrben. Od vsakega udeleženca obligacijskih razmerij se zahteva ustrezna skrbnost (6. člen OZ) in vsak udeleženec obligacijskega razmerja je dolžan izpolniti svojo obveznost (9. člen OZ). Z ustnim dogovorom, ki je dejansko pomenil sklenitev podjemne pogodbe, je toženec prevzel obveznost, da bo plačal tožeči stranki za naročeno delo.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost težko nadomestljive škode
Škoda za tretjega v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku ni ista škoda kot za dolžnika, ki lahko pričakuje izgubo lastninske pravice. Ni mogoče zaključiti, da mu ne bo nastala težko nadomestljiva škoda, saj bi v primeru prodaje izgubil vsa upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico in mu nikoli ne bi mogla biti povrnjena. Ni bistveno, da neka nepremičnina ni nujno življenjskega pomena in da je s tem ogrožena eksistenca tretjega. Pomembno je, da bo s prodajo nepovratno izgubljena vrednost njegovega solastnega deleža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023402
KZ člen 111, 111/1, 111/1-4, 240, 240/1. ZKP člen 357, 357/4, 372, 372/1, 372/1-3, 383, 383/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - uradni preizkus odločitve sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - nedopustnost kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - zavrnitev obtožbe
V obravnavani zadevi je bilo potrebno uporabiti kazenski zakon, veljaven v času, ko naj bi bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje storjeno, torej upoštevati določilo člena 111/I-4 KZ, glede relativnega zastaranja kazenskega pregona, ki je v obravnavani zadevi nastopilo dne 11. 6. 2012. Tako je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo že pred odločitvijo sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, s čimer je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP, kar je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti ob reševanju pritožbe obdolženega in kar uveljavljata tudi oba zagovornika.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 23, 39.
pravdni stroški - nagrada odvetnika za posvet s stranko - pridržana oseba
Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred narokom kot pripravo na narok, kot tudi posvet, ki ga opravi s stranko pred sestavo pritožbe kot pripravo za sestavo pritožbe nista samostojni opravili, za kateri bi bil odvetnik upravičen obračunati 50 točk po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT.
URS člen 22, ZFPPIPP člen 35-39, 42, 44, 44/5, 380. ZFPPod člen 19, ZGD-1 člen 8.
odškodninska odgovornost poslovodje po 42. členu ZFPPIPP - tožba v korist stečajnega dolžnika - tožba v korist vseh upnikov - tožba vložena po zaključku stečajnega postopka - pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika - spregled pravne osebnosti - sodba presenečenja
Da se tožba vlaga v korist stečajnega dolžnika, že samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka možno samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Ker je stečaj podjetja in s tem obstoj stečajne mase bistvena (materialnopravna) predpostavka za odškodninske zahtevke po navedeni pravni podlagi, z ustavitvijo stečaja preneha tudi odškodninska terjatev, saj gre po njeni vsebini za terjatev stečajnega dolžnika. Odškodninske terjatve po zaključku stečaja ni več mogoče vplačati v stečajno maso.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016886
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu
Tožnica je med postopkom zatrjevala, da se je poškodovala v jutranjih urah spornega dne, ko ji je na drugi prst leve noge padel regal, ko si je v predskladišču prvotožene stranke pripravljala ustrezno kartonsko embalažo. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ni dokazan obstoj škodnega dogodka, oziroma da tožnica ni uspela prepričati sodišča, da je škodo utrpela v zatrjevanih krajevnih in časovnih okoliščinah ter na način, kot ga je opisala.
Glede na to, da je imel tožničin mož v relevantnem letu 2013 dohodke, ki so ob izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe bili že na voljo v evidenci davčnega organa, pritožbeno stališče, da teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti zgolj zato, ker odločba o odmeri dohodnine še ni bila izdana, ni pravilno. Prav zaradi nepravilne uporabe 15. člena ZUPJS je v obravnavanem predsodnem postopku ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno. Nepopolno in nepravilno je bila ugotovljena višina dohodka družine ter povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, od česar je odvisna vtoževana pravica do otroškega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno upravno odločanje.
Ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, je že zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP-UPB8 člen 305, 305/1, 370, 371, 371/5. ZZK-1 člen 18.
ločitvene pravice v stečajnem postopku - maksimalna hipoteka - vrstni red poplačila terjatev - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve
O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.